BZ 3 Higienska in zdravstvena zaščita ter zaščita okolja
Opozorilo: Objave temeljijo na vprašanjih s spletne strani ZAPS in predstavljajo osebne učne zapiske za strokovni izpit PA. Vsebina ni uradno gradivo ZAPS in ni zagotovljeno, da je popolnoma pravilna. Uporaba izključno na lastno odgovornost.
- Splošne zahteve
- objekti ne ogrožajo zdravja ljudi in ne obremenjujejo čezmerno okolja
- onesnaževanje zraka, voda, sevanje in odpadki so čim manjši in manjši od mejnih vrednosti
- Pitna voda in osebna higiena
- v objektih kjer se zadržujejo ljudje mora biti pitna voda
- zadostno število sanitarij
- preprečevanje onesnaženja pitne vode
- Ustrezna osvetljenost (naravna in umetna)
- osvetlitev skladno z namembnostjo prostorov
- osvetlitev bivalnih in delovnih prostorov (načeloma z naravno svetlobo)
- Notranje ugodje in kakovost zraka (prezračevanje in kurilne naprave)
- dimne pline odvesti na prosto
- prezračevalni in klimatizacijski sistemi ne smejo ogrožati zdravja ljudi
- Zbiranje in odvajanje odpadnih tekočin
- neoporečen sistem zbiranja in odvajanja komunalnih, padavinskih in industrijskih odpadnih voda in drugih odpadnih tekočin
- Zaščita pred posledicami vode in vlage
- zaščita objektov pred posledicami talne vode, atmosferskih padavin, vode iz napeljav objekta in pred neželeno vlago
- preprečiti nabiranje vlage zaradi kondenzacije vodne pare v gradbenih elementih in na njihovih površinah
Higienska in zdravstvena zaščita ter preprečevanje ogrožanja okolja (28. člen GZ-1, 1., 2. odstavek)
- objekti ne smejo ogrožati zdravja ljudi
- objekti ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve okolja
- objekti in deli objektov morajo zagotavljati da so čim manjši in ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti:
- onesnaževanje notranjega in zunanjega zraka,
- odvajanje odpadnih voda,
- ravnanje z odpadki,
- ionizirajoča in elektromatnetna sevanja
Upoštevati:
- pitna voda v objektih, kjer se zadržujejo ljudje mora biti zagotovljena (Pravilnik o oskrbi s pitno vodo)
- prostori in naprave za osebno higijeno v objektih, kjer se zadržujejo ljudje morajo biti zagotovljeni in vzdrževani, glede na vrsto objekta (pravilniki o zahtevah za zagotavljanje higijene v objektih - bivalni, nastanitveni, objekti za rejo živali, delovni, gostinski ..., pravilniki o vzdrževanju objektov)
- vsi deli objekta v stiku s pitno vodo morajo biti ustrezno zasnovani, da ni možnosti neželene spremembe njenih lastnosti
Načrtuje se v DGD:
- prikaz novih priključkov na vodovod,
- (odvodnjavanja meteornih in odpadnih voda)
Izkazovanje v DGD:
- mnenje upravljavca GJI, kasneje pogodbo o priključivi ali pogodbo o opremljanju (samooskrba).
Izkazovanje v PZI:
- število in razporeditev sanitarij,
- (opis sistema kanalizacije,
- način odvodnjavanja strešnih in zunanjih površin)
Ustrezno načrtovana preskrba, tako da so vsi deli objekta v stiku s pitno vodo ustrezno zavarovani, je pomembna zato da se izognemo možnosti kontaminacije pitne vode - pitna voda ne sme spremeniti fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti, tako da bi to vplivalno na njeno zdravstveno ustreznost.
Končno dokazovanje izpolnjevanja vseh bistvenih zahtev se izvede z DZO.
Upoštevati:
- SIST: Standard o dnevni svetlobi v stavbah
- objekti po namenskih rabah: Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnem mestu, Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za opremo in prostor vrtca, Navodila za graditev osnovnih šol v RS, ...
Načrtuje se v PZI po:
- standardu SIST Standard o dnevni svetlobi v stavbah in
- skladno z namensko rabo objektov oz. prostorov
SIST Standard o dnevni svetlobi v stavbah določa štiri ključne kriterije
- količina dnevne svetlobe: doseči raven svetlobe na referenčni ravnini 0,85 m nad tlemi tekom 50% časa v svetlem delu dneva; izkazuje se s faktorjem dnevne svetlobe FDS, ki je za LJ min. 300 lux za 50% referenčne površine in 100 lux za 95% referenčne površine;
- pogled navzven z vsaj 75% uporabne površine prostora mora biti horizontalni vidni kot ≥ 14∘, globina pogleda ≥ 6 m in viden vsak sloj pokrajine (nebo, krajina, tla);
- izpostavljenost sončni svetlobi (osončenost): med 1.2. in 21.3 najmanj 1,5 osončenosti na dan (mesto preverjanja je notranja stran zunanje stene na sredini okna, višina najmanj 1,2 m nad gotovim podom in 0,3 m nad okenskim parapetom).
- zaščita pred bleščanjem: parameter DGP verjetnost pojava bleščanja (daylight glare probability), zaščitni ukrepi (premična senčila) priporočeni če je DGP 0,45 za več kot 5% referenčnega časa uporabe; izkazovanje s simulacijo ali poenostavljenim tabelaričnim postopkom
OBJEKTI PO NAMENSKI RABI:
- stanovanjske stavbe
- prostori ali deli prostorov namenjeni bivanju, spanju, pripravi in uživanju hrane morajo biti naravno osvetljeni (posredno ali neposredno)
- minimalna površina oken je 20% neto površine prostora (upošteva se del okna več kot 50 cm nad gotovim podom)
- globina prostora je lahko največ tri svetle višine prostora
- najmanj ena odprtina v prostoru za bivanje v dnevnem času mora omogočati pogled ven (parapet največ 90cm nad gotovim podom)
- vse odprtine morajo biti senčene
- delovni prostori, delovno okolje
- praviloma osvetljani z naravno svetlobo
- velikost oken najmanj 1/8 (12,5%) talne površine prostora
- na stalnih delovnih mestih najmanj 200 lx
- vrtci in šole
- prostori namenjeni vzgoji morajo biti osvetljeni z neposredno naravno osvetlitvijo
- minimalna površina oken 20% neto tlorisne površine (površine nad 50cm nad gotovim podom)
- globina prostora manj kot 2,5 višin od tal do zgornjega roba okna ali prostor osvetljen iz dveh strani
- senčenje in nadstrešek minimalno zmanjšuje naravno osvetljenost
- umetna razsvetljava: enakomerna in razpršena, min 300 lx, svetlobno telo več kot 2,5 m od tal
- bivalni prostori v območju 315 in 45 stopinj odklona od severa (razen če je tam posebna vrednota), načeloma proti jugu, osnovna šola matične učilnice južna ali jugovzhodna (do 10° odklona)
Izpolnjevanje v PZI. Načrt arhitekture mora prikazati naslednje elemente:
- naravna osvetljenost:
- svetla višina prostorov
- svetla širina in višina oken ter površin za prehod naravne svetlobe
- razmerje med okenskimi odprtinami in površino bivalnega prostora
- čas dnevne svetlobe in čas osončenja
- umetna razsvetljava:
- raven osvetljenosti umetne razsvetljave
- drugo:
- namembnost in uporabna površina prostorov
Končno dokazovanje izpolnjevanja vseh bistvenih zahtev se izvede z DZO.
Upoštevati:
- predpise o ogrevanju, hlajenju in prezračevanju (pravilnik - radon, pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb, pravilnik o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav)
- ustrezna namestitev in delovanje kurilnih naprav (uredba o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav)
Načrtovanje v PZI:
- prezračevanje: zrak mora biti svež in prijeten, brez vonjav in ne sme ogrožati zdravja ljudi. Najmanjši potrebni vtok zunanjega zraka je 15 m3/h na osebo v prostorih, kjer kajenje ni dovoljeno (ali najmanj 1,5 m2/h na m2 talne površine prostora). V času prisotnosti ljudi v prostorih za delo ali bivanje je volumenska izmenjava zraka (n) vsaj n=0,5 h-1. V času odsotnosti ljudi min n=0,2 h-1. Pretok zraka iz obremenjenih prostorov (kuhinje, stranišča, garaže) v ostale prostore je treba preprečiti (z nadtlakom ali podtlakom razlike do 10 Pa). Koncentracije onesnaževalcev zraka ne smejo presegati mejnih vrednosti. Vir onesnaževanja v stavbah je stavba kot celota (uporabiti materiale z najnižjo emisijo)
- notranje toplotno ugodje: se načrtuje sklasno s SIST standardom ergonomija toplotnega ugodja: indeks PPD (odstotek nezadovoljnih) mora biti manjši od 15%, PMV pa med -0,7 in 0,7. Priporočena relativna vlažnost zraka je v stanovanjskih prostorih pod 60% (zmanjšana rast mikroorganizmov), dopustno območje vlažnosti je med 30% in 70% pri temperaturi 20°C do 26°C. Temperatura zraka za sedečo osebo je pozimi med 19°C in 24°C in poleti med 22°C in 26°C. Površinska temperatura poda mora biti med 17°C in 26°C, pri talnem gretju do 29°C. Navpična tempreraturna razlika zraka mora biti manjša od 3 K (razlika glava, gležnji). Temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28°C.
- kurilne naprave: če se kuri s tekočim ali plinastim gorivom se vgradi kurilna naprava, neodvisna od zraka v prostoru. Če se kuri s trdim gorivom enako, izjemoma lahko naprava odvisna od zraka v prostoru, če je nameščen tudi CO senzor. Kurilna naprava odvisna od zraka v prostoru je lahko samo v nebivalnih prostorih (npr. kurilnica). V bivalnih prostorih se ne sme vgraditi naprav za ogrevanje, ki niso priključene na dimovodne naprave. Prostor s kurilno napravo, ki obratuje odvisno od zraka v prostoru mora imeti zunanjo steno skozi katero se izvede dovod zraka. Pri spremembah dovoda zraka (npr. zzamenjava oken/ vrat, vgradnja ventilatorjev, kuhinjskih nap s prisilnim odvodom zraka), ki zmanjšujejo količino dovedenega zraka, je treba ponovno preveriti in zagotoviti dovod zraka za kurilne naprave.
Izkazovanje v PZI:
- opis načina zagotavljanja kakovosti zraka v prostorih
- pozicija in način delovanja glavnih elementov strojnih inštalacij
- dimne tuljave in kanali za dovod zgorevalnega zraka
- izkaz energijskih karakteristih prezračevanja stavbe
Končno dokazovanje izpolnjevanja vseh bistvenih zahtev se izvede z DZO.
Upoštevati:
- odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode (Uredba o odvajanju in čiščenju odpadne komunalne vode)
- odvajanje odpadne vode v vodotoke in javno kanalizacijo (Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju komunalih odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo)
Načrtovanje v DGD:
- priključevanje na GJI ali opis samooskrbe
- prikaz zagotavljanja odvajanja odpadnih voda, vključno s prikazom vertikalnega poteka priključkov
- prikaz območij zaščite in prestavitve infrastrukturnih vodov
Načrtovanje v PZI:
Prostori kjer je vodovodni priključek morajo imeti urejen odtok odpadne vode. Sanitarni bloki (javni prostori) morajo biti dimenzionirani glede na št. uporabnikov. V večstanovanjski hiši z več kot 4 stanovanji mora biti prostor za hrambo čistil, v katerem sta vodovosdni priključek in odtok odpadne vode. Talne obloge v mokrih prostorih morajo biti nagnjene proti odtokom s talnimi sifoni. Notranje površine, izpostavljene močenju z vodo morajo biti vodonepropustne.
Izkazovanje v DGD:
- mnenje upravljavca GJI in kasneje pogodbo o priključitvi ali pogodbo o opremljanju. Kot samooskrba če je dopustna.
Izkazovanje v PZI:
- opis načina odvodnjavanja strešnih in zunanjih površin,
- število in razporeditev sanitarij in
- opis sistema kanalizacije.
Končno dokazovanje izpolnjevanja vseh bistvenih zahtev se izvede z DZO.
Upoštevati:
- pravilnik o zaščiti stavb pred vlago
Načrtovanje mora zajeti zaščito 4 virov navlaževanja:
- zaščita pred talno vodo in vlago (hidroizolacija, kapilarni dvig, drenaža)
- zaščita pred atmosferskimi padavinami (zaščita se nanaša na ovoj stavbe: sekundarna strešna kritina, zaščita prebojev, preprečitev drsenja snega in ledu, ustrezen zaključni fasadni sloj, ustrezno vodotesno stavbno pohištvo)
- zaščita pred vlago kot posledico kondenzacije (ustrezna toplotna zaščita in prezračevanje, ustrezna temperatura v prostoru, preprečitev kondenzacije zračne vlade okoli hladnih cevi)
- zaščita pred vodo iz napeljav in neželeno vlago (notranje površine v mokrih prostorih morajo biti iz materialov, odpornih proti vodi do višine min. 1,5 m, preprečevanje zmrzovanja vode v zunanji steni)
Izkazovanje v PZI:
- opis načina odvodnjavanja strešnih in zunanjih površin,
- izkaz energijskih lastnosti stavb (kondenzacija)
Končna zanesljivost objekta glede izpolnjevanja bistvenih zahtev se dokazuje z DZO.
