Zakon o urejanju prostora ZUreP-3

objavljeno 18.11.2025 Dolenšek Ana 0 Comments
Sektorska zakonodaja Splošni del strokovnega izpita Strokovni izpit ZAPS
tags:

Opozorilo: Objave temeljijo na vprašanjih s spletne strani ZAPS in predstavljajo osebne učne zapiske za strokovni izpit PA. Vsebina ni uradno gradivo ZAPS in ni zagotovljeno, da je popolnoma pravilna. Uporaba izključno na lastno odgovornost.

ZUreP-3 določa:

  • cilje, načela in pravila urejanja prostora,
  • udeležence, ki delujejo na tem področju,
  • vrste prostorskih aktov, njihovo vsebino in medsebojna razmerja,
  • postopke za njihovo pripravo, sprejetje (v nadaljnjem besedilu: postopki priprave) in njihovo izvedbo ter
  • postopke umeščanja, podrobnejšega načrtovanja in dovoljevanja prostorskih ureditev državnega pomena.

Določa tudi:

  • prostorske ukrepe in druge akte urejanja prostora,
  • instrumente in ukrepe zemljiške politike ter

ureja:

  • spremljanje stanja prostorskega razvoja,
  • delovanje prostorskega informacijskega sistema in
  • izdajanje potrdil s področja urejanja prostora.

  1. bilanca površin je izračun in prikaz nepozidanih stavbnih zemljišč, členjena na posamezne kategorije namenske rabe prostora in razvojne stopnje, teh površin, kot izhajajo iz evidence stavbnih zemljišč; je podlaga za izračun izkoriščenosti prostih površin ali lokacij, ki so primerne za zgostitve, prenovo ali spremembo rabe, ali kadar se načrtujejo nove površine stavbnih zemljišč kot širitev ureditvenega območja naselja;
  2. bruto tlorisna površina objekta je bruto tlorisna površina stavbe, določena v skladu s predpisom, ki ureja izračun površin stavb ali bruto tlorisna površina gradbenih inženirskih objektov, določena kot bruto tlorisna površina, izračunana s smiselno uporabo predpisa, ki ureja izračun površin stavb;
  3. celovita presoja vplivov na okolje je presoja, s katero se ocenijo vplivi prostorskega akta na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja;
  4. dostopnost je dosegljivost lokacije, dejavnosti in storitev različnim uporabnikom s sredstvi trajnostne mobilnosti (hodljivost, kolesarjenje, javni potniški promet); meri se v dolžinskih in časovnih enotah;
  5. druga gospodarska javna infrastruktura je gospodarska javna infrastruktura, ki ni komunalna oprema, in je namenjena zagotavljanju opremljenosti stavbnega zemljišča kot sta elektroenergetsko omrežje in državna cesta;
  6. drugi akt urejanja prostora je akt, ki ni prostorski akt, vendar se z njim v skladu s tem zakonom ureja prostor; ti akti so splošni in posamični pravni akti, ki se v skladu s tem zakonom izdajo na njihovi podlagi ali na podlagi prostorskih aktov;
  7. drugo naselje je manjše pozidano in poseljeno območje, ki nima lastnosti, značilnih za urbano naselje, ter je lahko glede na velikost, lego in dejavnost podeželsko naselje, suburbano naselje ali vas;
  8. drugo urbano naselje je večje pozidano in poseljeno naselje v katerem mestne funkcije prevladujejo nad agrarnimi, nima pa statusa mesta; v drugem urbanem naselju so storitvene, oskrbne in druge dejavnosti, ki oskrbujejo prebivalce naselja in bližnje območje;
  9. drugo ureditveno območje so površine zunaj ureditvenega območja naselja, namenjene izvajanju dejavnosti, ki zaradi tehničnih, tehnoloških, funkcionalnih in prostorskih razlogov ne spadajo v ureditveno območje naselja;
  10. družbena infrastruktura so prostorske ureditve namenjene izvajanju dejavnosti splošnega pomena, s katerimi se zagotavljajo dobrine, ki so v javnem interesu na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, športa, zdravstva, socialnega varstva, kulture ter drugih dejavnosti splošnega in splošno gospodarskega pomena, ki so kot take določene z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti;
  11. gospodarska javna infrastruktura so prostorske ureditve, namenjene opravljanju gospodarskih javnih služb, in prostorske ureditve za druge namene v javnem interesu na področju energetike, prometa, elektronskih komunikacij in drugih gospodarskih dejavnosti, ki so kot take določene z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti; gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena;
  12. gradbena parcela je zemljišče trajno določeno za redno rabo tega objekta; gradbena parcela obsega zemljišče pod objektom in zemljišče ob objektu, ki pripada temu objektu, in je trajno namenjeno redni rabi tega objekta;
  13. grajena površina je površina v poselitvenem območju, ki ni v naravnem stanju, ker je utrjena, tlakovana, pozidana ipd. (npr. ulice, ceste, trgi, tržnice, utrjene površine za šport in rekreacijo) in druga površina, na kateri prevladuje delež grajene površine, in sicer ne glede na lastnino, funkcijo ali lego v prostoru;
  14. grajeno javno dobro je zemljišče, objekt ali njegov del, namenjen taki splošni rabi, kot jo glede na namen njegove uporabe določa zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis; grajeno javno dobro je državnega in lokalnega pomena ter je lahko v lasti države, občine ali v zasebni lasti;
  15. izjemna krajina je naravna ali kulturna krajina, ki izkazuje visoko prizoriščno vrednost kot odraz ene ali več edinstvenih oziroma neponovljivih lastnosti: svojevrstne zgradbe, edinstvene rabe tal, posebnega naselbinskega vzorca ali izjemnih naravnih prvin in je kot taka prepoznavna na ravni Slovenije;
  16. izvedbena regulacija prostora je skozi namensko rabo prostora in prostorske izvedbene pogoje določen način rabe prostora in izvajanja posegov v prostor v določenem območju;
  17. javna površina je praviloma odprta prostorska ureditev, namenjena splošni rabi, naravna ali ustvarjena z gradbenimi ali drugimi posegi v prostor, kot so cesta, ulica, pasaža, trg, tržnica, atrij, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, otroško igrišče, športno igrišče ter druga površina za rekreacijo in prosti čas; javna površina je grajena ali zelena; javna površina je lahko v lasti države, občine ali v zasebni lasti;
  18. krajina je območje, kot ga zaznavajo ljudje ter ima prepoznavne naravne, kulturne ali poselitvene značilnosti, ki so rezultat delovanja in medsebojnega vplivanja narave in človeka;
  19. mesto je gospodarsko, družbeno in kulturno središče širšega območja ter ima status mesta, pridobljen v skladu s predpisi, ki urejajo lokalno samoupravo; ima kulturno-zgodovinske, urbanistične in arhitektonske značilnosti, ki ga ločijo od drugih naselij in opravlja več funkcij;
  20. mnenje je akt, s katerim nosilec urejanja prostora ugotovi, ali so bile pri pripravi prostorskega akta in v postopkih državnega prostorskega načrtovanja upoštevane njegove smernice oziroma predpisi z njegovega delovnega področja;
  21. nadomestna gradnja je gradnja, pri kateri se najprej odstrani obstoječi objekt ter namesto njega zgradi nov objekt, ki glede lege, gabaritov, oblike, namembnosti in zunanjega videza objekta ne odstopa bistveno od obstoječega objekta;
  22. nakupovalno središče je prostorsko zaokroženo območje, ki ga sestavlja en ali več objektov, namenjenih pretežno trgovski dejavnosti; v območju so lahko oziroma se lahko načrtujejo tudi posamični dopolnjujoči objekti, namenjeni družbenim, poslovnim in obrtnim dejavnostim;
  23. namenska raba prostora je s prostorskimi akti določena raba površin in objektov, ki ob upoštevanju pretežnosti in prepletanja dopustnih dejavnosti določa namen, za katerega se lahko te uporabljajo;
  24. naselje je območje obstoječega naselja, ki obsega zemljišča, pozidana s stanovanjskimi in drugimi stavbami ter gradbeno-inženirskimi objekti in pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo, ter javne površine; naselje tvori skupina najmanj desetih stanovanjskih stavb; naselja se med seboj razlikujejo po funkciji in vlogi v omrežju naselij ter velikosti, urbanistični ureditvi in arhitekturi; naselja se razvrščajo na mesta, druga urbana naselja in druga naselja;
  25. nepremičninske evidence so evidence, ki se o nepremičninah in njihovih sestavinah vodijo v skladu s predpisi o katastru nepremičnin;
  26. nosilci urejanja prostora so ministrstva, organi lokalnih skupnosti, izvajalci javnih služb ter nosilci javnih pooblastil, ki sodelujejo v postopkih priprave prostorskih aktov in v postopkih državnega prostorskega načrtovanja; nosilci urejanja prostora so državni in lokalni;
  27. območje za gospodarski razvoj je prostorsko zaokroženo območje, ki ga sestavlja en ali več objektov, namenjenih pretežno proizvodnim, industrijskim in obrtnim dejavnostim; v območju so lahko oziroma se lahko načrtujejo tudi posamični objekti, namenjeni komunalni, storitveni, poslovni, trgovski in gostinski dejavnosti;
  28. obstoječi objekt je zakonito zgrajen objekt, pri katerem so pretežno ohranjeni vsi konstrukcijski elementi, brez katerih objekt ne more funkcionirati;
  29. podatki iz prikaza stanja prostora so podatki o dejanskem in pravnem stanju prostora;
  30. pomožni objekt je objekt, ki funkcionalno dopolnjuje glavne obstoječe oziroma načrtovane objekte tako, da izboljšuje in dopolnjuje njihove bivalne, delovne oziroma obratovalne pogoje; lahko je samostoječi ali se osnovnega objekta dotika, vendar z njim konstrukcijsko ni povezan; po velikosti praviloma ne presega osnovnih objektov in zanj niso potrebni novi komunalni in drugi priključki; ko sta določena obseg in velikost gradbene parcele ali pripadajočega zemljišča objekta, se pomožni objekt lahko gradi izključno na zemljišču, ki je namenjeno redni rabi objekta; dopustnost pomožnih objektov se določi v prostorskem izvedbenem aktu;
  31. posamična poselitev so zemljišča zunaj ureditvenega območja naselja ali drugega ureditvenega območja, pozidana s posamičnimi stavbami do največ devet stanovanjskih stavb, ali nepozidana tako, da skupaj s pozidanimi tvorijo zaključeno celoto;
  32. poseg v prostor je gradnja objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev (v nadaljnjem besedilu: gradbeni poseg) in izvedba dejanj, s katerim se ustvarjajo, spreminjajo ali vzdržujejo druge ustvarjene in naravne fizične strukture v prostoru ter spreminja njegova podoba ali raba (v nadaljnjem besedilu: negradbeni poseg);
  33. poselitev je sestav fizičnih struktur za človekovo bivanje ter izvajanje družbenih, storitvenih, proizvodnih ter prostočasnih dejavnosti v poselitvenih območjih;
  34. poselitvena območja so ureditvena območja naselij, druga ureditvena območja in posamična poselitev;
  35. pravni režim je javnopravna omejitev v prostoru, ki določa ali neposredno vpliva na načrtovane prostorske ureditve in izvedbeno regulacijo prostora, ter je namenjen varovanju javnega interesa na področju ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, varstva okolja in naravnih dobrin in virov, varstva kmetijskih zemljišč, varstva gozdov, upravljanja z vodami, varovanja zdravja ljudi, obrambe države in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varovanja gospodarske javne infrastrukture;
  36. prenova območja je zbir različnih dejavnosti za oživitev razvrednotenega območja, s katerimi se, s pomočjo instrumentov prostorskega načrtovanja in zemljiške politike ter drugimi ukrepi, zagotovi ohranitev kakovostnih grajenih struktur ter izboljšanje funkcionalnih, tehničnih, prostorsko-oblikovalskih, bivalnih, gospodarskih, socialnih, kulturnih in okoljskih razmer;
  37. presoja sprejemljivosti na varovana območja je presoja sprejemljivosti vplivov oziroma posledic prostorskega akta glede na varstvene cilje varovanih območij v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave;
  38. pripadajoče zemljišče objekta je zemljišče, ki se uporablja za rabo tega objekta;
  39. prostor je skupek fizičnih struktur na zemeljskem površju in pod njim, ki ga tvorijo poselitvena območja in krajina v medsebojnem prepletanju, ter morje;
  40. prostorska ureditev je sklop obstoječih ali usklajeno načrtovanih posegov v prostor in dejavnosti v določenem območju;
  41. prostorski akt je akt, s katerim se opredeljuje prostorski razvoj države, regij in občin (prostorski strateški akt) ter akt, s katerim se načrtujejo prostorske ureditve in določa izvedbena regulacija prostora (prostorski izvedbeni akt);
  42. prostorski izvedbeni pogoji so pogoji in rešitve za urbanistično in krajinsko ureditev in oblikovanje naselij in krajine, za umestitev prostorskih ureditev v prostor ter arhitekturno oblikovanje objektov in izvedbo drugih posegov v prostor;
  43. prostorski razvoj je usmerjanje človekovih dejavnosti in spreminjanje prostora zaradi razvojnih in varstvenih interesov;
  44. prostorsko načrtovanje je kontinuirana interdisciplinarna dejavnost, s katero se z dogovarjanjem in usklajevanjem med udeleženci urejanja prostora na strateški ravni načrtuje prostorski razvoj, na izvedbeni pa se načrtujejo prostorske ureditve in določa izvedbena regulacija prostora; prostorsko načrtovanje se udejanja z izdelavo in pripravo prostorskih aktov ter postopki državnega prostorskega načrtovanja;
  45. razvojna regija je funkcionalna ozemeljska celota, ki se določi v skladu s predpisi, ki urejajo skladen regionalni razvoj;
  46. razvojni dokument so dokument razvojnega načrtovanja, ki je krovni usmerjevalni dokument, in drugi usmerjevalni dokumenti, kot so resolucija, sektorska strategija, programski dokument in drugi taki dokumenti, ki jih sprejme država ali občina;
  47. razvoj stavbnih zemljišč pomeni zaporedje načrtovalskih, upravnih ali investicijskih nalog, cilj katerih je razvoj stavbnega zemljišča do najvišje razvojne stopnje – urejenega zazidljivega zemljišča in pozidava takega zemljišča;
  48. razvrednoteno območje je območje, ki mu je zaradi neprimerne ali opuščene rabe znižana gospodarska, socialna, okoljska ali vizualna vrednost ali vrednost po merilih varstva kulturne dediščine in je potrebno prenove; razvrednoteno območje lahko po fizičnih, funkcionalnih, okoljskih, socialnih merilih ter merilih varstva kulturne dediščine izkazuje različne vrste in stopnje razvrednotenja;
  49. smernice so akti, v katerih nosilci urejanja prostora konkretizirajo predpise in razvojne dokumente s svojega delovnega področja za pripravo prostorskih aktov in v postopkih državnega prostorskega načrtovanja;
  50. sorodni predpis je splošni pravni akt države ali občine, ki po svoji naravi in namenu, kot ju opredeljujejo pravne podlage za njegovo izdajo, ni prostorski akt, vendar vsebuje elemente prostorskega načrtovanja ter z določanjem pravnih režimov neposredno vpliva na načrtovane prostorske ureditve in izvedbeno regulacijo prostora;
  51. stavbno zemljišče je zemljišče, ki je s prostorskimi izvedbenimi akti namenjeno graditvi objektov;
  52. udeleženci pri urejanju prostora so pripravljavci prostorskih aktov in drugih aktov urejanja prostora, nosilci urejanja prostora, upravni organi ter organizacije, strokovna in interesna združenja in splošna javnost, ki sodelujejo v postopkih priprave prostorskih aktov in sprejetja drugih odločitev v prostoru in jih te odločitve zadevajo;
  53. upravljavec zbirke podatkov je subjekt, ki vodi in vzdržuje zbirko podatkov, ki se uporablja v okviru prostorskega informacijskega sistema;
  54. urbani razvoj je usmerjanje in načrtovanje razvoja v mestih, drugih urbanih naseljih in širših mestnih območjih;
  55. urbano naselje je mesto ali drugo urbano naselje; v urbanem naselju so storitvene, oskrbne in druge dejavnosti za oskrbo prebivalcev;
  56. ureditveno območje naselja obsega obstoječe naselje, nepozidana zemljišča namenjena graditvi objektov, ter kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča, ki niso namenjena graditvi objektov in na katerih ni predviden razvoj, so pa zaradi svoje lege povezana z drugimi deli naselja in so v funkciji poselitve;
  57. začasna raba prostora je taka raba prostora na stavbnih zemljiščih v ureditvenih območjih naselij in drugih ureditvenih območjih, ki ni načrtovana v prostorskih izvedbenih aktih, vendar pa do izvedbe načrtovanih posegov v prostor omogoča izvedbo začasnih posegov v prostor in začasno izvajanje dejavnosti in s tem smotrno rabo ter aktivacijo zemljišč in objektov, ki niso v uporabi;
  58. zeleni sistem je celovito načrtovan sistem varstva in razvoja zelenih površin in drugih naravnih in ustvarjenih struktur v prostoru, ki se med sabo funkcionalno povezujejo in dopolnjujejo; namenjen je zagotavljanju kakovostnega življenjskega okolja ter uresničevanju socialnih, okoljskih, ekoloških, podnebnih, gospodarskih, kulturnih, strukturnih in oblikovnih funkcij na ravni naselij, regije in države; z njim načrtujemo tudi zeleno infrastrukturo;
  59. zeleni sistem naselja je načrtovan za območje naselja s povezavami z zaledjem in vključuje zelene površine naselja;
  60. zeleni sistem regije je načrtovan za območje regije kot omrežje raznolikih, regionalno pomembnih in medsebojno funkcionalno povezanih območij, ki lahko vključujejo odprti prostor z zelenimi, vodnimi in obvodnimi površinami, rekreacijska in varovana območja ter območja, pomembna za ekološko povezljivost;
  61. zelena površina so površina v poselitvenem območju z določeno mero naravnosti (npr. parki, mestni gozdovi, zelenje ob vodnih površinah, zelenice, drevoredi, zelenje ob ulicah in cestah, rekreacijske površine, otroška igrišča, pokopališča, vrtovi ipd.) in posamezne naravne fizične strukture v tem območju (npr. drevesa in druga vegetacija), in sicer ne glede na lastnino, funkcijo ali lego v prostoru.
 
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomen katerih ni določen v prejšnjem odstavku, imajo pomen v skladu z zakonom, ki ureja graditev.
 
Izraz parcela ima pomen, kot ga določa zakon, ki ureja kataster nepremičnin.

Namen je zagotavljati pametno, varčno in usklajeno urejanje prostora, da se ne pozidava brez potrebe, da rabe prostora delujejo skupaj in da se obstoječi prostor uporablja čim bolje.

Prostor se uporablja pametno in varčno.

Ureja se ga v naslednjem zaporedju:

  1. prenova in izboljšava pozidanih in razvrednotenih območij
  2. gradnja novih območij (urejena pred razpršeno gradnjo)

Dejavnosti se razporejajo tako, da so med seboj kompatibilne.

  • Rabe prostora naj bodo skupaj le, če se ne motijo.
  • V naseljih dober dostop do vseh pomembnih funkcij (npr. promet, storitve).

Pomembno je ravnovesje med pozidanim in zelenim. 

  • ugodno razmerje grajeno vs. zeleno
  • povezanost poselitve in GJI

Dovoljena je začasna raba prostora, če ne pokvari prostora, da bi kasneje onemogočila izvajanje občinskih ali državnih razvojnih načrtov.

Na obstoječih objektih so vedno dovoljeni osnovni posegi, ne glede na prostorski akt:

  • vzdrževanje objekta, vključno z zagotovitvijo toplotnega ovoja objekta;
  • rekonstrukcija in manjša rekonstrukcija, če se z njima ne spreminjajo gabariti, oblika, namembnost in zunanji videz objekta.
  • ključ naštetemu se upošteva oblikovanje iz PIA in zahteve ZVKDS.

Namen tega člena je zavarovati podeželski prostor pred razpršeno, nekontrolirano pozidavo in hkrati omogočiti, da obstoječa posamična poselitev živi naprej, se razvija, posodablja in prilagaja potrebam, brez da bi se prostor dodatno drobil.

Posamična poselitev so zemljišča zunaj ureditvenega območja naselja ali drugega ureditvenega območja, pozidana s posamičnimi stavbami do največ devet stanovanjskih stavb, ali nepozidana tako, da skupaj s pozidanimi tvorijo zaključeno celoto.

Nova posamična poselitev, ki ni funkcionalno povezana z obstoječo, ni dopustna.

Obstoječa posamična poselitev se ohranja z:

  1. gradnjo novih objektov za obstoječe dejavnosti
  2. rekonstrukcijo
  3. prizidavo
  4. nadomestno gradnjo obstoječih objektov
  5. gradnjo pomožnih objektov

 

Obstoječi posamični poselitvi se z OPN ali z lokacijsko preveritvijo lahko stavbno zemljišče poveča oziroma preoblikuje če:
  • se povečanje oziroma preoblikovanje izvede za gradnjo objektov za izvajanje obstoječih dejavnosti v tem območju;
  • se ohranja ali izboljša obstoječi arhitekturni in tipološki vzorec posamične poselitve;
  • prostorska situacija to že omogoča:
    • je obstoječa posamična poselitev že komunalno opremljena tako, da dopušča priklop novih objektov, dostop do javne ceste pa se praviloma zagotavlja preko obstoječih dovozov;
    • to omogočajo fizične lastnosti zemljišča;
    • se vpliv na okolje in obstoječo posamično poselitev ne bo bistveno povečal;
    • načrtovani posegi v prostor niso v nasprotju s pravnimi režimi in varstvenimi usmeritvami.

Občina lahko v občinskem prostorskem planu in OPN predpiše podrobnejše pogoje za ohranjanje posamične poselitve.

Namenska raba se določa na podlagi strateških izvedbenih aktov in fizičnih lastnosti prostora (npr poplavno območje, gozdovi ...).

Prostor se razdeli na območja namenske rabe, ki so določena tako natančno, da so lahko grafično prikazana v katastru nepremičnin:

  1. območja stavbnih zemljišč
  2. območja kmetijskih zemljišč
  3. območja gozdnih zemljišč
  4. območja vodnih zemljišč
  5. območja drugih zemljišč

Območja namenske rabe se določajo po načelu pretežnosti (gozd - gozdno območje), združljivosti (rabe, ki se ne motijo ostanejo skupaj) in dopolnjevanja dejavnosti (stanovanjska območja in šola).

 

Namen je usmeriti načrtovalce (npr. pooblaščene prostorske načrtovalce) pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov, da zagotovijo ustrezno izvedbeno regulacijo prostora.

Prostorski izvedbeni pogoji morajo temeljiti na strokovnih podlagah in biti pripravljeni tako da (v okviru prostorske izvedbene regulacije) zadostijo javnemu interesu glede na vrsto prostorskega izvedbenega akta. Gre za podroben izvedbeni okvir. V PIA se lahko določijo tudi odstopanja od PIP, dopustna pri izdaji gradbenega dovoljenja.

Ostali izvedbeni vidiki se potem nadaljujejo v fazah projektiranja in gradnji objektov.

Določajo se po EUP glede na:

  • namembnost, lego, velikost in oblikovanje posegov v prostor
  • velikost gradbenih parcel in parcelacije
  • gradnjo komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture
  • uveljavljanja varstvenih interesov posameznih resorjev (narava, zvkds ...)
  • začasno rabo prostora
  • etapnost izvedbe prostorske ureditve

Lokacijska preveritev je instrument prostorskega načrtovanja, s katerim lahko občina na podlagi posameznih potreb v prostoru izvede manjše spremembe izvedbene regulacije prostora tako, da:

  1. SPREMEMBA OBSEGA STAVBNIH ZEMLJIŠČ NA OBMOČJU POSAMIČNE POSELITVE zaradi ohranjanja posamične poselitve preoblikuje ali spremeni obseg stavbnih zemljišč, kot so določena v OPN, in določi prostorske izvedbene pogoje; pogoj: plus minus 20%, teh 20% je največ 600m2.
  2. ZAČASNA RABA PROSTORA zaradi smotrne rabe ter aktivacije zemljišč in objektov, ki niso v uporabi, omogoči začasno rabo prostora. pogoji: več zahtev, max 7 let.
  3. INDIVIDUALNO ODSTOPANJE OD PIP za doseganje gradbenega namena dopusti individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev, kot so določeni v OPN in OPPN iz objektivnih razlogov, ki so:
    1. fizične lastnosti zemljišča, neprimerna parcelna struktura, pozidanost ali raba sosednjih zemljišč in druge omejujoče okoliščine v zvezi z lokacijo, na katere investitor ne more vplivati in ki onemogočajo optimalno izvedbo investicije, ali gradnja pod veljavnimi pogoji zahteva nesorazmerne stroške investitorja ali občine.
    2. nameravana uporaba gradbenih materialov ali tehnike, ki med pripravo PIA ni bila znana, je pa primernejša z vidika urejanja prostora, BZ ...
    3. medsebojna neskladnost PIP v PIA, ki je občina še ni uredila

Občina lahko pusti INDIVIDUALNO ODSTOPANJE OD PIP NA ZEMLJIŠČIH Z OBSTOJEČIMI OBJEKTI (LP velja 5 let):

  1. če gre za rekonstrukcijo ali prizidavo zaradi uskladitve z BZ (sprememba gabaritov, oblike, namembnosti, zunanjega videza ...)
  2. če gre za nadomestno gradnjo
  3. če investicijska namera predvideva pomožne objekte, ki jih PIP ne dopuščajo, pa se z njimi dosega boljša funkcionalnost obstoječih objektov
  4. gre za poseg v prostor, ki se izvede kot vzdrževalna dela v javno korist

 

POSTOPEK LOKACIJSKE PREVERITVE

  1. Postopek lokacijske preveritve se izvede na pobudo investitorja, kateri se priloži elaborat lokacijske preveritve z utemeljitvijo skladnosti z ZUreP-3. Izdela ga PPN.
  2. Občinski urbanist v 30 dneh preveri skladnost elaborata s tem zakonom in o tem obvesti investitorja.
  3. Če je ok občina izda sklep o nadomestilu stroškov lokacijske preveritve in
  4. pozove morebitne NUP k izdaji mnenja o skladnosti (30 dni)
  5. elaborat se javno objavi za 15 dni na spletni strani občine (javnost predlogi in pripombe)
  6. o javni objavi se pisno obvesti lastnika in mejaše
  7. občinski urbanist (na podlagi mnenj NUP in pripomb javnosti) predlaga županum da občinski svet s sklepom o lokacijski preveritvi pobudo z elaboratom odobri ali zavrne.
  8. občina sprejme sklep in ga objavi v uradnem glasilu občine. 
  9. sklep se skupaj z elaboratom in mnenju NUP objavi v PIS.

Prihodki iz lokacijske preveritve (SKLEP O NADOMESTILU STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE) so namenski vir občine za financiranje nalog urejanja prostora

 

To je stavbno zemljišče, ki ima:

  1. dostop do javnega cestnega omrežja in je zanj možno izvesti
  2. priključek na javno elektroenergetsko omrežje
  3. priključek na javno vodovodno omrežje (razen če ni obveznosti priključevanja ali javnega omrežja)
  4. priključek na javno kanalizacijsko omrežje (razen če ni obveznosti priključevanja ali javnega omrežja)

Opremljeno stavbno zemljišče je tudi zemljišče na katerem je predviden objekt, ki glede na svoj namen ne potrebuje posamezne omenjene infrastrukture (razen dostopa do ceste).

 

Samooskrba objektov je dopustna na območjih, na katerih ni predvidena oskrba prek javnih omrežij.

Kjer so javna omrežja je samooskrba dopustna samo če področni predpis ne določa obveznosti priključevanja.

Kjer je javna oskrba predvidena pa še ni zgrajena je samooskrba do izgraditve dopustna, razen če je na območju program opremljanja stavbnih zemljišč ali prostorski izvedbeni akt v katerem je načrtovana gradnja komunalne opreme (npr OPPN)

Komunalna oprema za izboljšanje opremljenosti zemljišča je tista vrsta dodatne komunalne opreme, na katero se obstoječi objekt do tedaj ni mogel priključiti oziroma katere uporaba mu ni bila omogočena.

Zemljišče je opremljeno z dodatno vrsto komunalne opreme, ko je komunalna oprema zgrajena, je zanjo pridobljeno uporabno dovoljenje in je mogoče izvesti priključitev objekta nanjo. Če za gradnjo komunalne opreme ni potrebno gradbeno dovoljenje, se šteje, da je ta zgrajena, ko je predana v upravljanje.

Komunalni prispevek je obvezna dajatev občini, v kateri je objekt in jo plača zavezanec zaradi priključitve (tudi posredne prek obstoječih objektov) oziroma uporabe komunalne opreme in je:
  1. komunalni prispevek za novo komunalno opremo (plačilo dela stroškov graditve komunalne opreme. Namenjen je povrnitvi stroškov opremljanja občini; se odmerja v obračunskem območju tovrstne komunalne opreme)
  2. komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo (je prispevek za obremenitev obstoječe komunalne opreme; se odmerja na območju cele občine)

 

KOMUNALNI PRISPEVEK ZA NOVO KOMUNALNO OPREMO (se odmeri zaradi gradnje, legalizacije, naknadne priključitve iz programa opremljanja, akontacija za novo komunalno opremo)
 
Merila za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno opremo so:
  1. površina gradbene parcele stavbe, (ni merilo za novo komunalno opremo za pomožne objekte, ki so stavbe; pri nezahtevnih objektih, ne stavbnih zemljiščih in kjer ni določena gradbena parcela se uporabi računska gradbena parcela)
  2. bruto tlorisna površina objekta,
  3. razmerje med deležem gradbene parcele stavbe in deležem površine objekta.
Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka za novo komunalno opremo je:
  1. lastnik zemljišča, ki je na novo opremljeno s komunalno opremo iz programa opremljanja; 
  2. investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje ali uporablja komunalno opremo iz programa opremljanja, ali
  3. investitor oziroma lastnik objekta, ki se mu povečuje bruto tlorisna površina.

 

KOMUNALNI PRISPEVEK ZA OBSTOJEČO KOMUNALNO OPREMO (se odmeri zaradi gradnje, legalizacije, naknadne priključitve, izboljšanja opremljenosti)

Merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo so:
  1. površina gradbene parcele stavbe (pri nezahtevnih objektih, ne stavbnih zemljiščih, kjer ni določena gradbena parcela in pri odmeri komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti se uporabi računska gradbena parcela) 
  2. bruto tlorisna površina objekta,
  3. razmerje med deležem gradbene parcele stavbe in deležem površine objekta.
  4. faktor namembnosti objekta
  5. prispevna stopnja zavezanca
Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo je investitor oziroma lastnik:
  1. objekta, ki se na novo neposredno ali posredno priključuje na ali uporablja obstoječo komunalno opremo;
  2. objekta, ki se mu povečuje bruto tlorisna površina, ali
  3. objekta, ki se mu spreminja namembnost.

Če občina ne določi podlag za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo v skladu s prejšnjim členom, tega odmeri na podlagi nadomestnih podlag (povprečni stroški eur/m2 in BTP ter površina GP) za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo.

 

KOMUNALNI PRISPEVEK ZARADI GRADNJE OBJEKTA

Komunalni prispevek zaradi gradnje objekta, razen za gradnjo enostavne stavbe, se odmeri na zahtevo investitorja pred izdajo gradbenega dovoljenja. Za odmero komunalnega prispevka pristojna tista občina, ki ima v lasti komunalno opremo, na katero se priključuje objekt, če to ni občina, v kateri je objekt.

Vloga za odmero komunalnega prispevka vsebuje:

  1. podatke o objektu
  2. mnenja pristojnih mnenjedajalcev za priključevanje na komunalno opremo
  3. DGD, DNZO ali DSN
  4. lahko se priložijo tudi podatki in dokazila o morebitnih preteklih vlaganjih v komunalno opremo in že poravnanih obveznostih plačila komunalnega prispevka ter druga dokumentacija, pomembna za odločitev o odmeri komunalnega prispevka.

Odmerna odločba mora biti izdana najpozneje v 30 dneh od dneva, ko je organ prejel vlogo. 

Plačilo komunalnega prispevka v primeru gradnje objekta, razen enostavne stavbe, je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, razen če:

  1. odmerna odločba ni izdana v roku 30 dni ali
  2. če o pritožbi zoper odmere ni odločeno v roku 30 dni.

Če občina komunalnega prispevka zaradi gradnje enostavne stavbe ne odmeri v 60 dneh od izdaje soglasja k priglašenemu posegu v prostor ali če o pritožbi zoper odmerno odločbo ni odločeno v roku 30 dni, se šteje, da je komunalni prispevek plačan. Komunalni prispevek za novo in obstoječo komunalno opremo se ne odmeri za pomožne objekte, ki so enostavne stavbe.

Plačilo komunalnega prispevka je pogoj za priključitev objekta na posamezno vrsto komunalne opreme oziroma začetek uporabe posamezne vrste komunalne opreme. Pristojni izvajalec gospodarske javne službe priključi objekt na posamezno vrsto komunalne opreme, ko pridobi potrdilo občine o poravnanih obveznostih plačila komunalnega prispevka.

S plačilom komunalnega prispevka niso poravnani stroški graditve tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti.

Pozidana zemljišča so območja na zemeljski površini, ki obsegajo:
  • gradbene parcele stavb;
  • pripadajoča zemljišča stavb;
  • pripadajoča zemljišča javnih cest in javne železniške infrastrukture;
  • pripadajoča zemljišča drugih gradbenih inženirskih objektov, med katere se uvrščajo predvsem območje za kampiranje, območje za šport in rekreacijo, območje parka, območje za vrtičkarstvo, območje komunalne zelenice, območje drugih odprtih površin v javni rabi, območje za potrebe obrambe, območje za potrebe zaščite in reševanja, območje za parkiranje, območje letališča, območja heliporta, območje energetske infrastrukture, območje pokopališča, območje okoljske infrastrukture, območje komunikacijske infrastrukture ter območja cest in železnic, ki niso javne.
Med pozidana zemljišča iz prejšnjega odstavka se ne uvrščajo:
  • pripadajoča zemljišča enostavnih objektov, ki niso funkcionalno povezana s stavbo, ki ima določeno gradbeno parcelo stavbe (samih enostanovanjskih objektov ?);
  • pripadajoča zemljišča nezahtevnih kmetijsko gozdarskih objektov zunaj stavbnih zemljišč;     
  • pripadajoča zemljišča cest in železnic, ki niso javne in ležijo zunaj stavbnih zemljišč.

Pozidana zemljišča razen pripadajočih zemljišč javnih cest in železniške infrastrukture, se štejejo za poseljena zemljišča.

Vsa ta pozidana zemljišča se prevzamejo v kataster nepremičnin kot dejanska raba pozidanih zemljišč v skladu s predpisi, ki urejajo kataster nepremičnin.

Gradbena parcela se določa objektom v območju stavbnih zemljišč, na podlagi tega zakona, podrobnejših pravil urejanja prostora in prostorskih izvedbenih aktov.

Gradbena parcela se NE določa za:
  1. objekte, ki so pomožni objekti v skladu s tem zakonom;
  2. enostavne in nezahtevne objekte v skladu s predpisi, ki urejajo graditev;
  3. gradbeno inženirske objekte, ki so linijski objekti in se gradijo pod zemeljskim površjem ali potekajo nad njim.

SKUPNA GRADBENA PARCELA

Če se določeno zemljišče uporablja za redno rabo dveh ali več objektov, se lahko tem določi tudi skupna gradbena parcela. Skupna gradbena parcela se ne more določiti za gradnjo enostanovanjskih stavb, razen za skupne dovoze, skupne komunalne površine ali skupne zelene in grajene površine.

SESTAVINE GRADBENE PARCELE so:
  1. ena ali več parcel;
  2. območja stvarne služnosti;
  3. območja stavbnih pravic v skladu s predpisi, ki urejajo kataster nepremičnin.

V velikost gradbene parcele se ne vštevajo površine za dostop do nje in izvedba priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.

DOVOLJEVANJE

Gradbena parcela se določi v DGD in DL.

Občina da mnenje k dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja glede skladnosti gradbene parcele s prostorskim izvedbenim aktom.

Investitor mora imeti izkazano pravico graditi, v skladu z zakonom, ki ureja graditev, na vseh sestavinah gradbene parcele, razen izjem v skladu z zakonom, ki ureja graditev.

Sestavine gradbene parcele iz petega odstavka tega člena morajo biti za stavbe določene in evidentirane v katastru nepremičnin najpozneje do vložitve zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja. Če sestavine gradbene parcele sestavljajo tudi območja stvarne služnosti ali območja stavbne pravice, mora biti območje že povezano s pravico vpisano v zemljiško knjigo in v kataster nepremičnin prevzet identifikator pravice iz zemljiške knjige.

Če niso izpolnjeni pogoji GP (vse sestavine GP so vpisane v kataster nepremičnin, GP je skladna z GD ob upoštevanju dopustnih manjših odstopanj, investitor ima izkazano pravico graditi na vseh sestavinah GP) se šteje, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja v skladu z zakonom, ki ureja graditev.

Če je gradbena parcela sestavljena iz več parcel oziroma območij stavbnih pravic, morajo biti v uporabnem dovoljenju vse parcele in stavbne pravice kot nepremičnine označene z identifikacijskimi znaki, s katerimi so vpisane v zemljiški knjigi.

 

VPIS GRADBENE PARCELE V URADNE EVIDENCE

Upravni organ mora obvestilo zaznambe gradbene parcele poslati zemljiškoknjižnemu sodišču v osmih dneh po pravnomočnosti uporabnega dovoljenja.

Gradbena parcela stavbe se vpiše v kataster nepremičnin kot ena parcela razen: 

  1. pri stavbah, ki se zaradi posebnih fizičnih lastnosti ali iz drugih razlogov niso mogle zgraditi na eni parceli, ali
  2. če je gradbena parcela stavbe ali skupna gradbena parcela stavbe na parcelah, za katere v zemljiški knjigi ni mogoča poočitev združitve parcel.

Gradbena parcela gradbeno-inženirskega objekta se evidentira v evidenci stavbnih zemljišč na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

 

DOLOČITEV GRADBENE PARCELE OBSTOJEČI STAVBI

Gradbeno parcelo stavbi, zgrajeni pred začetkom uveljavitve tega zakona, z odločbo o določitvi gradbene parcele obstoječi stavbi določi upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, na zahtevo lastnika stavbe. Zahtevo lahko vložita tudi država ali občina, če za to izkažeta javni interes.

Gradbena parcela je tisto zemljišče, ki je določeno v:

  • GD zgrajene stavbe
  • obločbi v legalizaciji
  • odločbi na podlagi ZUN in ZGO (funkcionalno zemljišče)
  • odločbi o ugotovitvi pripadajočega zemljišče (vzpostavitev etažne lastnine)
  • domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja
  • ne glede na to lahko ZARADI POMANJKANJA PODATKOV: zemljišče, ki je v naravi uporabljano kot gradbena parcela stavbe, lastnik ima pravico graditi na vseh sestavinah in parcela ne presega max. iz PIA (obvezno priložiti del DGD, ki določa gradbeno parcelo in mnenje občine ali ministrstva glede skladnosti z PIA)

SPREMEMBA GRADBENE PARCELE STAVBE

Sprememba GP je postopek, ki pomeni zmanjšanje, povečanje ali preoblikovanje obstoječe gradbene parcele stavbe. Tudi ko sestavina GP postane skupna gradbena parcela ali obratno. 

Sprememba GP ni s parcelacijo ali izravnavo mej spreminjanje znotraj GP, ni če namesto stavbne pravice postane zemljiška parcela, ni postopek ureditve mej.

Gradbene parcele stavbe ni dovoljeno spreminjati s katastrskimi postopki, s katerimi se lahko v skladu s predpisi, ki urejajo kataster nepremičnin, spreminja meja parcele. GRADBENA PARCELA SE SPREMENI Z ODLOČBO O SPREMEMBI GRADBENE PARCELE STAVBE (obvezno priložiti del DGD, ki določa gradbeno parcelo in mnenje občine ali ministrstva glede skladnosti z PIA)

Odločba o spremembi gradbene parcele stavbe dopolnjuje gradbeno dovoljenje in uporabno dovoljenje stavbe ali odločbo o določitvi gradbene parcele obstoječi stavbi!

PRENEHANJE GRADBENE PARCELE STAVBE

Gradbena parcela stavbe v celoti preneha z uničenjem stavbe, skupna gradbena parcela pa z uničenjem vseh stavb, ki jim pripada.

Če imaš stavbo na tujem zemljišču na podlagi stavbne pravice in ta pravica preneha, gradbena parcela stavbe ne ostane tvoja. Stavba preide skupaj z gradbeno parcelo na lastnika zemljišča (soseda). Tako izgubiš pravico do tega dela parcele in vse, kar je na njem postavljeno, postane last soseda. Sosed jo je dolžan evidentirati ??

Lokacijska informacija vsebuje podatke o namenski rabi prostora iz veljavnih prostorskih aktov, podatke o obstoju drugih javnopravnih dejstev v prostoru in podatke o pravnih režimih, ki veljajo na določenem zemljišču, in sicer:

  1. podatek o namenski rabi prostora;
  2. podatek o razvojni stopnji nepozidanega stavbnega zemljišča;
  3. podatek o tem, ali je nepozidano stavbno zemljišče v območju plačevanja takse za neizkoriščeno stavbno zemljišče;
  4. podatek o prostorskih aktih in prostorskih aktih ali njihovih spremembah v pripravi;
  5. podatke o pravnih režimih;
  6. podatke o začasnih ukrepih;
  7. podatek o tem, ali je zemljišče v območju, kjer je treba pridobiti soglasje za spreminjanje meje parcele;
  8. podatek o tem, ali je zemljišče v območju predkupne pravice občine ali države.
  9. če je na območju DPN in občina še ni uskladila namenske rabe se to navede

Lokacijski informaciji se lahko priloži tudi kopija grafičnega dela prostorskega akta.

Ima naravo potrdila iz uradne evidence in se izda v skladu s predpisi, ki urejajo upravni postopek proti plačilu upravne takse, pri čemer se šteje, da parcele v eni katastrski občini predstavljajo en zahtevek. En zahtevek lahko obsega največ deset parcel.

Postopek lokacijske preveritve za namen individualnega ostopanja od PIP se lahko izvede smiselno tudi za namen postopka legalizacije objekta na stavbnem zemljišču v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.

Glede namembnosti, lege, velikosti in oblikovanja objekta se zagotovi čim večja skladnost z njegovo okolico in čim manjša odstopanja od izvedbene regulacije prostora glede tovrstnih gradenj in prostora, kjer objekt stoji.

Sklep o lokacijski preveritvi se lahko sprejme najpozneje dva meseca pred iztekom roka, ki ga predpisi, ki urejajo graditev, določajo za vložitev zahteve za legalizacijo. Rok za legalizacijo je 31.12.2030 - 2 meseca je 31.10.2030.

Osebe, ki z dnem uveljavitve tega zakona izpolnjujejo pogoje za občinskega urbanista v skladu z ZUreP-2, nadaljujejo opravljanje nalog kot občinski urbanisti po tem zakonu.

Občinski urbanist je oseba, ki v skladu s predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost, izpolnjuje pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca, pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega krajinskega arhitekta (stalno strokovno usposabljanje za PPN).

Ne glede na to je lahko občinski urbanist tudi oseba, ki je z dnem uveljavitve tega zakona zaposlena:

  • v občinski upravi ali skupni medobčinski upravi najmanj 4 oz 7 let, opravlja naloge s področja priprave PA in ima ustrezno izobrazbo po ZUreP-3
  • pri izdelovalcu prostorskega akta in je bila 1.6.2018 vpisana v imenik ZAPS z licenco za prostorsko načrtovanje P na podlagi ZGO-1