Zakon o katastru nepremičnin ZKN

1. lastnina ? - lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati. Omejitve uporabe, uživanja in razpolaganja lahko določi samo zakon (stvarnopravni zakonik)
2. etaža je prostor med dvema zaporednima stropnima konstrukcijama ali med zadnjo stropno konstrukcijo in streho, pri čemer se pohodne terase glede na konstrukcijo lahko štejejo kot etaže, kot prva etaža pa se šteje prostor med tlemi in prvo stropno konstrukcijo;
3. del stavbe je funkcionalna celota prostorov v stavbi, primerna za samostojno uporabo, kadar je na stavbi vzpostavljena etažna lastnina, pa je del stavbe posamezni del stavbe v etažni lastnini, pri čemer ima vsaka stavba vsaj en del stavbe;
4. lastnik oziroma lastnica parcele ali dela stavbe (v nadaljnjem besedilu: lastnik) je oseba, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik lastninske pravice, pri čemer se izraz lastnik nanaša tudi na solastnika ali skupnega lastnika;
5. namenska raba zemljišč je namenska raba prostora po kategorijah podrobnejše namenske rabe v skladu s predpisi, ki urejajo prostor, pripisana parceli;
6. nepremičnina je zemljišče, parcela, stavba, del stavbe;
7. parcela je prostorsko odmerjeno zemljišče, ki leži v eni katastrski občini in je v katastru nepremičnin vpisana z mejo ter označena s parcelno številko;
8. podatki o priključkih so podatki o priključitvi stavbe na električno, plinsko, kanalizacijsko ali vodovodno omrežje ne glede na to, ali se priključek uporablja v vseh delih stavbe ali ne;
9. poligon je zaključen obod območja, zemljišča, stavbe, etaže ali dela stavbe, določen z zaporedjem daljic ali zaporedjem točk, pri čemer ima poligon lahko znotraj sebe enega ali več zaključenih poligonov;
10. projektant je gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje za projektiranje iz zakona, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost;
11. sosednji parceli sta parceli s skupno vsaj eno točko daljice, ki določa mejo parcele;
12. število etaž skupno število etaž v stavbi pod površjem in nad njim;
13. tip položaja stavbe je podatek o legi stavbe glede na sosednje stavbe;
14. zemljišče je območje ene ali več parcel, dela ene parcele ali delov več parcel.

Kataster nepremičnin je temeljna evidenca podatkov o:

1. položaju
2. obliki
3. fizičnih in drugih lastnostih

1. parcel
2. stavb 
3. in delov stavb,

ki izkazuje dejansko stanje nepremičnin.

PRISTOJNOST

Pristojnost vodenja in vzdrževanja ima Geodetska uprava Republike Slovenije GURS.

DOPUSTITEV DOSTOPA

Osebe, ki imajo pooblastilo geodetske uprave, geodetskega podjetja ali projektanta, in druge osebe, ki izvajajo naloge po tem zakonu, imajo pravico, da za izvajanje nalog v skladu s tem zakonom dostopijo na zemljišče in vstopijo v skupni del stavbe ter izvedejo meritve.

SESTAVA KATASTRA NEPREMIČNIN

Sestavljen je iz podatkov (o parcelah, stavbah in delih stavb) in zbirke listin v fizični in elektronski obliki (shranjene listine, na podlagi katerih so bili opravljeni vpisi v evidenco) - podatki in listine se hranijo trajno. V katastru nepremičnin so tudi podatki iz sloja začasnih vpisov in zgodovinski podatki.

PREDMET VPISA

V kataster nepremičnin se vpisujejo:

1. parcele
2. stavbe in drugi pokriti objekti, v katere se lahko vstopi in so namenjeni bivanju, opravljanju dejavnosti ali zaščiti in ki jih ni mogoče prestaviti brez škode za njihovo substanco (razen tajnih stavb) - v ZKN se izraz stavba navezuje na vse te objekte!
3. deli stavb
4. zemljišča
5. gradbeno inženirski objekti

1. podatki o parcelah (parcelna številka, meja, urejenost, območja stavbnih in služnostnih pravic, centroid parcele, površina, lastnik upravljavec, dejanska raba, namenska raba, boniteta ...)
2. podatki o stavbah (številka, tloris, podatek s katero parcelo je povezana, centroid stavbe, najnižja višinska kota, najvišja višinska kota, karakteristična višina, št etaž,btp, hišna št. naslov, leto izgradnje, podatki o priključkih, št. stanovanj, leto obnove fasade in strehe, materal nosilne konstrukcije ...)
3. podatki o delih stavb (št dela, poligon dela stavbe, sestavina dela stavbe, št. etaže glavnega vhoda, NTP, uporabna površina, lastnik, upravljavec, upravnik stavbe, dejanska raba dela stavbe, št stanovanja, dvigalo, leto obnove oken, leto obnove inštalacij, ...)

V katastru nepremičnin se vodijo tudi podatki o poteku mej občin glede na meje parcel.

V katastru nepremičnin se kot sloji vodijo podatki o:

1. sloj katastrske občine (zemljevi mej vseh katastrskih občin)
2. dejanska raba zemljišč 
3. območja bonitete zemljišč (kvaliteta kmetijskih zemljišč)
4. začasni vpisi

Parcelna številka je sestavljena iz šifre katastrske občine in številke, določene znotraj katastrske občine, in ima lahko poddelilke.

Številka stavbe je sestavljena iz šifre katastrske občine in številke, določene znotraj katastrske občine.

Številka dela stavbe je sestavljena iz številke stavbe in številke, določene znotraj stavbe.

Določi jih GURS. Zaradi sprememb se št. ukinejo in dodelijo nove. Ukinjenih se ne sme znova uporabiti. GURS obvesti ZK o spremembi parcelne številke, stavbe in dela stavbe samo če je vpisana v ZK.

Dejanska raba zemljišč (DRZ) je ključen podatek, ki se vodi v Katastru nepremičnin (KN). Odraža, kako se zemljišče trenutno uporablja v naravi.

V katastru nepremičnin se vodijo podatki o naslednjih vrstah dejanske rabe zemljišč:

1. kmetijska zemljišča,
2. gozdna zemljišča,
3. vodna zemljišča,
4. pozidana zemljišča in
5. neplodna zemljišča.

Podatki o DRZ se v KN vodijo kot poligoni v skupnem sloju dejanske rabe zemljišč. Podatki se v KN prevzemajo iz t. i. matičnih evidenc (npr. evidence kmetijskih in gozdnih zemljišč, evidence poseljenih zemljišč), ki jih vodijo pristojni upravljavci (npr. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano). 

Za vsako parcelo se izračuna delež površine posamezne dejanske rabe zemljišč na podlagi grafičnega preseka skupnega sloja dejanske rabe zemljišč s parcelo,,. Ta delež je zapisan v odstotkih in zaokrožen na eno decimalno mesto.

Boniteta zemljišč je podatek o proizvodni sposobnosti zemljišča. Določi se v obliki bonitetnih točk v razponu od 1 do 100 točk.

Določi se na podlagi:

1. lastnosti tal
2. klime
3. reliefa
4. posebnih vplivov (skalovitost, poplavnost, sušnost ...)

Boniteta zemljišč se v KN vodi:

• v sloju območij bonitete zemljišč s poligoni
• za parcele s št. bonitetnih točk za parcelo, ki je po dejanski rabi ali po namenski rabi kmetijsko ali gozdno zemljišče

V katastru nepremičnin se za stavbo in del stavbe vodi podatek o hišni številki. Hišna številka se lahko določi, če je stavba vpisana v KN.

Številka naslova se določi za stavbo, ki ima določeno hišno številko, ter stanovanja in poslovne prostore, ki imajo določeno številko stanovanja oziroma številko poslovnega prostora.

PODATKI O STAVBI

TLORIS STAVBE - stavbi se določi tloris (navpična projektcija zunanjega obrisa na ravnino) in posebej še tloris za nazemni in podzemni del. Če stavba stoji na več parcelah, se tloris stavbe na vsaki parceli, na kateri stoji stavba, določi s svojim poligonom.

VIŠINSKE KOTE - Višinske kote stavbe so najnižja višinska kota stavbe, najvišja višinska kota stavbe in karakteristična višina stavbe.

ETAŽA - se določi s poligonom etaže (navpična projekcija zunanjega obrisa etaže na ravnino), številko etaže ter višino tal in višino etaže. Etaže se oštevilčijo od najnižje etaže navzgor. Posebej se določi etaža, ki je pritličje. Višina etaže je razdalja od tal do stropa. Višina tal etaže je nadmorska višina tal etaže.

LEPO IZGRADNJE - leto izgradnje stavbe je leto pridobitve uporabnega dovoljenja, če je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, predpisana pridobitev uporabnega dovoljenja. Za stavbe brez uporabnega dovoljenja je podatek o letu izgradnje stavbe leto, ko je bila stavba zgrajena. Če je rekonstrukcija stavbe ali prizidava izvedena na polovici ali več kot polovici neto tlorisne površine obstoječe stavbe, je podatek o letu izgradnje stavbe leto rekonstrukcije stavbe ali prizidave.

PODATEK O DOVOLJENI RABI - v katastru nepremičnin se za stavbo vodi podatek o dovoljeni rabi stavbe, določeni v gradbenem dovoljenju s klasifikacijsko številko CC-SI.

PODATKI O DELU STAVBE

POLIGON DELA STAVBE - je obris prostorov, ki pripadajo temu delu stavbe znotraj poligona etaže, pri čemer ima del stavbe lahko več poligonov dela stavbe v eni ali več etažah.

SESTAVINA DELA STAVBE - je element, ki pripada določenemu delu stavbe v etažni lastnini in se vodi v Katastru nepremičnin (KN).

PODATEK O DEJANSKI RABI - vrsta dejanske uporabe dela stavbe ne glede na pretežno površino vrste prostorov v delu stavbe. Del stavbe ima lahko le eno dejansko rabo:

1. stanovanjska raba,
2. gostinska raba,
3. poslovna in upravna raba,
4. trgovska raba in storitvene dejavnosti,
5. raba za promet in izvajanje elektronskih komunikacij,
6. industrijska raba in skladišča,
7. raba splošnega družbenega pomena in
8. druga nestanovanjska raba.

POVRŠINA DELA STAVBE - NTP; kot vsota površin prostorov, ki pripadajo delu stavbe

ŠTEVILKA STANOVANJA oz. POSLOVNEGA PROSTORA - se oštevilčijo z zaporedno številko v okviru stavbe. Številke stanovanja ali številke poslovnih prostorov se lahko določijo samo delom stavb v stavbah, ki imajo določeno hišno številko in najmanj dve stanovanji ali dva poslovna prostora ali eno stanovanje in en poslovni prostor.

Katastrski postopek se izvede kot:

1. inženirski del katastrskega postopka in kot
   1. objava katastrskega postopka v informacijskem sistemu kataster,
   2. izvedba postopka za izdelavo elaborata in
   3. izdelava elaborata.
2. upravni del katastrskega postopka.
   1. upravni postopek odločanja o zahtevi za vpis in
   2. vpis podatkov v kataster nepremičnin.

Vrste katastrskih postopkov so:

• ureditev meje parcele,
• izračun površine,
• označitev meje parcele,
• nova izmera,
• lokacijska izboljšava,
• parcelacija,
• izravnava meje,
• komasacija,
• določitev območja stavbne pravice in območja služnosti,
• spremembe bonitete zemljišč,
• spreminjanje mej občin,
• vpis stavbe in delov stavbe,
• vpis sprememb podatkov o stavbi in delu stavbe,
• spremembe podatkov o stavbi in delih stavbe, ki se spreminjajo z zahtevo brez elaborata, in
• vpis in izbris parcel in stavb zaradi spremembe državne meje.

K dejanjem v katastrskem postopku, za katera se s tem zakonom zahteva udeležba strank pri teh dejanjih, morajo biti stranke vabljene pred začetkom izvedbe teh dejanj - izkazovanje vabljenja v primeru neudeležbe (vabilo 10 dni prej ali 15 dni pred začetkom objava v informacijskem sistemu kataster)

ELABORAT so:

1. podatki za vpis podatkov v kataster nepremičnin, zapisani s predpisano vsebino, in
2. dokumentacija o izvedenem katastrskem postopku (npr. zapisniki, dokazila, poročila).

Elaborat potrdi pooblaščeni geodet (ki v postopku ni stranka, ni v krvnem sorodstvu do 4 kolena ali v zakonski zvezi, če ni skrbnik ali posvojenev ali ni sodeloval v odločanju na prvi stopnji). Če sta elaborat izdelala pooblaščeni geodet in pooblaščeni projektant, vsak od njiju potrdi del elaborata, ki ga je izdelal, pooblaščeni geodet pa poda še izjavo o skladnosti celotnega elaborata. 

Zahtevo z elaboratom ter druge vloge in dokumente vloži v informacijski sistem kataster geodetsko podjetje. Obvezni sestavni del zahteve z elaboratom je podpisana izjava vlagatelja zahteve z elaboratom o njegovi privolitvi, da se zahteva z elaboratom vloži v informacijski sistem kataster.

Elaborat se lahko vnese v informacijski sistem kataster, če:

1. je katastrski postopek že odprt v sistemu,
2. elaborat vsebuje vse predpisane sestavine,
3. ga je izdelal za to upravičen subjekt (geodetsko podjetje, projektant ali sodni izvedenec),
4. je postopek priprave elaborata izvedla upravičena oseba (pooblaščeni geodet, geodet z izkaznico ali pooblaščeni projektant),
5. ga je potrdila upravičena oseba (pooblaščeni geodet, projektant ali sodni izvedenec),
6. so podatki pripravljeni tako, da jih je možno vpisati v kataster,
7. za iste podatke ne teče drug upravni postopek.

Geodetska uprava vse te pogoje preveri preko javnih seznamov (IZS, ZAPS, imeniki sodnih izvedencev) in po uspešnem preverjanju dodeli elaboratu uradno številko ter ga potrdi v sistemu.

Če sodišče odloči o meji, parceli ali drugi nepremičninski zadevi, mora samo poslati zahtevo, da se ta odločitev vpiše v kataster.

UREDITEV MEJE 

V postopku urejanja meje parcele se ureja celotna meja parcele ali del meje parcele, ki v katastru nepremičnin ni vpisana kot urejena meja parcele. V postopku urejanja meje parcele se izvede mejna obravnava. Izvede se mejna obravnava, na katero morajo biti vabljeni lastnik parcele in lastniki sosednjih parcel. Predlagana meja se ne sme razlikovati od meje po podatkih KN, ob upoštevanju natančnosti podatkov. Če se lastniki sporazumejo, se to upošteva. Če sporazum ni dosežen, pooblaščeni geodet (ali geodet z geodetsko izkaznico) določi potek predlagane meje po podatkih KN. Lastniki, ki se ne strinjajo s predlagano mejo, ki jo je določil geodet, morajo pokazati svojo mejo (pokazana meja).

PARCELACIJA

Parcelacija je združitev parcel, delitev parcele in preoblikovanje parcel. Pred delitvijo parcel in preoblikovanjem parcel morajo biti urejene daljice na meji, ki se je nova meja, nastala z delitvijo parcel ali preoblikovanjem parcel, dotika ali ta meja poteka v njeni neposredni bližini. Geodetska uprava odloči o parcelaciji z odločbo.

IZRAVNAVA MEJE

Z izravnavo meje lastnika sosednjih parcel soglasno spremenita potek meje sosednjih parcel, vpisane v katastru nepremičnin, glede na dejansko stanje v naravi ali zaradi lažje uporabe zemljišč. Pred izravnavo meje mora biti meja, ki se izravnava, urejena.

Izravnava meje je dovoljena, če se površini parcel, med katerima se opravi izravnava meje, ne spremenita za več kot 5 % površine manjše parcele, vendar ne za več kot 1000 m² in pri tem po izravnavi meje vsaka od parcel obsega najmanj 90 % zemljišča parcele, vpisane v katastru nepremičnin pred spremembo.

Geodetska uprava odloči o izravnani meji z odločbo.

KOMASACIJA

SPREMINJANJE BONITETE ZEMLJIŠČ

Boniteta zemljišč se spremeni zaradi spremembe območja bonitete zemljišč ali spremembe števila bonitetnih točk za območje bonitete zemljišč. V postopku spreminjanja bonitete zemljišč se izdela elaborat spremembe bonitete zemljišč. 

Spreminjanje bonitete zemljišč se lahko izvede na predlog. Predlog lahko poda vsakdo, ki ima pravni interes, da se spremeni boniteta zemljišč. Šteje se, da je pravni interes izkazan, če predlagatelj predlaga spremembo bonitete zemljišč, ki lahko neposredno učinkuje na njegove pravice ali pravne interese. V predlogu se navede območje bonitete zemljišč, za katero se predlaga sprememba območja bonitete zemljišč ali sprememba števila bonitetnih točk za to območje, ter okoliščine v zvezi s parcelami na tem območju, ki vplivajo na spremembo bonitete zemljišč. Predlog predlagatelja se skupaj z elaboratom spremembe bonitete zemljišč vloži v informacijski sistem kataster.

Geodetska uprava na podlagi elaborata spremembe bonitete zemljišč v sloj bonitete zemljišč vpiše spremenjeno območje bonitete zemljišč oziroma spremenjeno število bonitetnih točk za to območje bonitete zemljišč. O vpisu teh podatkov geodetska uprava obvesti vse lastnike parcel na območju spremenjene bonitete zemljišč.

IZBRIS STAVBE ALI DELA STAVBE

Če se odstrani celotna stavba, se vsi njeni podatki izbrišejo brez elaborata.

Če se odstrani le del stavbe, je izbris:

• z elaboratom, če je del stavbe katastrsko vpisan,
• brez elaborata, če je registrsko vpisan.

Zahtevo vloži lastnik dela stavbe (za skupne dele upravnik). Priložiti je treba dokazila o odstranitvi. Geodetska uprava o izbrisu odloči z odločbo in ob izbrisu celotne stavbe tudi ukine hišno številko.