Standard ZAPS

Standard ZAPS (ST ZAPS) je zbirka zvezkov s pravili in navodili, ki jih je razvila Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS).

Končni cilj standarda je uresničitev investicijske namere.

Standard obravnava predvsem storitve na področju arhitekturnega in krajinskoarhitekturnega načrtovanja.

Standard predvsem:

1. služi kot osnova za pripravo projektnih nalog, ponudb in pogodb in za vrednotenje storitev
2. določa storitve arhitektov in krajinskih arhitektov (razdeljeno na faze življenjskega cikla objekta)
3. opredeljuje vsebino storitev

Uporaba standarda ni obvezna.

Vendar, če je standard naveden kot podlaga za izvedbo storitev, ga je treba upoštevati v celoti, oziroma je treba jasno navesti, v katerem delu se od njega odstopa.

Ko je standard del pogodbe, predstavlja objektivno merilo za opredelitev skrbnosti dobrega strokovnjaka (6. člen Obligacijskega zakonika).

V primeru spora lahko to dokazuje, da je investitor (naročnik) vedel, kakšna je pričakovana kakovost in obseg dela, arhitekt pa je deloval v skladu s pravili stroke, ki jih je ZAPS priporočil ali zaveznil.

Standard služi tudi kot pripomoček za doseganje rutinske stopnje zanesljive, smiselne in jasne grafične komunikacije med načrtovanjem, kar omogoča bolj celovito obravnavo arhitekturnih in krajinskoarhitekturnih prvin.

Za člane ZAPS so obvezni deli standarda tisti, na katere se sklicujejo Pravila stroke.

Pravila stroke se sklicujejo na standard v okviru minimalnega obsega storitev - obvezne so osnovne storitve določene za posamezno fazo življenjskega cikla objekta.

Pravila stroke so splošni akt, s katerim v skladu z GZ-1 ZAPS po predhodnem soglasju ministra uredi tehnična vprašanja, povezana s pripravo projektne dokumentacije.

0. POBUDA Investitor ugotovi in potrdi potrebo po objektu.

1. ZAGON
   1. zagon projekta
   2. študija izvedljivosti
   3. opredelitev
2. PROJEKTIRANJE
   1. snovanje
   2. idejno projektiranje
   3. priprava dokumentacije za pridobivanje dovoljenj
   4. projektiranje za izvedbo
   5. priprava gradiv za naročilo gradnje
3. NAROČANJE
   1. naročilo tehnološke opreme
   2. gradbena pogodba
4. GRADNJA
   1. priprava gradnje
   2. izvajanje gradnje
   3. poskusno obratovanje
   4. predaja objekta
   5. dovoljenje za uporabo
5. UPORABA
   1. obratovanje
   2. vzdrževanje
6. KONEC ŽIVLJENJSKEGA CIKLA
   1. presoja
   2. prenova
   3. razgradnja

Znotraj teh faz se storitve delijo na osnovne in posebne.

OSNOVNE STORITVE so storitve, ki se opravijo v celotnem obsegu v vsaki posamezni podfazi življenjskega cikla objekta - gre za običajni obseg dela, ki ga je vedno treba izvesti, razen če je v pogodbi določeno drugače.

V ponudbah in pogodbah jih ni obvezno navajati, je pa priporočljivo. 

POSEBNE STORITVE so storitve, ki presegajo običajni obseg storitev v posamezni podfazi življenjskega cikla objekta. So točno določena dela, ki se naročajo posebej.

Objekti v ST ZAPS niso razvrščeni v skladu s standardom CC-SI, ki je bil ustvarjen za potrebe statistike in za rabo v projektiranju ni primeren, temveč so razvrščeni glede na svoje osnovne značilnosti in pojavnost v prostoru.

Standard ST ZAPS 02:2025 deli objekte na štiri glavne sklope:

1. Stavbe in notranja oprema
2. Odprti prostor (ali ureditve odprtega prostora, kadar so del načrta arhitekture)
3. Inženirski objekti
4. Objekti prometne infrastrukture

1. projektiranje objektov (snovanje do izdelave uresničljivih načrtov)
2. podporno oz. tehnično projektiranje (projektiranje in preverjanje tehničnih rešitev, ki omogočajo realizacijo zasnovanega objekta; vključuje projektiranje gradbenih konstrukcij, električnih, strojnih konstrukcij ...)
3. izdelava študij oz. elaboratov (npr. študija izvedljivosti, energetska zasnova ali poročilo o vplivih na okolje ...)

Vodenje projektiranja je strokovna storitev, ki zajema celovito načrtovanje, usklajevanje in nadzor projekta v vseh fazah projektiranja. Storitve vodenja in koordinacije (Področje A) so opredeljene kot osnovna storitev v skoraj vseh podfazah življenjskega cikla objekta.

Glavni namen je izpolniti zahteve projektne naloge tako, da se

1. v določenem času,
2. znotraj odobrenega stroškovnega okvira in
3. v skladu z zahtevanimi standardi kakovosti

izdela projekt, ki je uresničljiv.

Glavne naloge vodje projektiranja:

1. vodenje izdelave projektne dokumentacije
2. zagotavljanje celovitosti in medsebojne usklajenosti vseh delov projektne dokumentacije
3. koordinacija sodelavcev
4. skrb, da je projekt izdelan v skladu z veljavnimi predpisi, pravili stroke in zahtevami prostorskih aktov
5. izdelava zbirnega načrta oz. prikaza

Storitve s področja B. Projektiranje.

To so storitve, ki se nanašajo neposredno na zasnovo, koncipiranje in oblikovanje objekta (ali njegove prenove) ter pripravo uresničljivih načrtov . Te storitve se večinoma izvajajo v fazi 2. Projektiranje, del pa tudi pred to fazo.

Osnovni BIM pomeni, da je digitalni model:

1. sestavljen iz osnovnih elementov, ki imajo ustreznike v IFC,
2. z geometrijsko natančnostjo, kot jo za vsako posamezno fazo določa ST ZAPS,
3. da za izdelavo BIM modela ni informacijskih zahtev izmenjave (EIR),
4. da ni zahtevana uporaba skupnega podatkovnega okolja ter
5. da ni zahtevan BIM manager.

Obe vrsti nadzora, gradbeni nadzor in projektantski nadzor, spadata v širši sklop Spremljanje gradnje (Področje D)

PROJEKTANTSKI NADZOR

Glavni namen: preverjanje skladnosti izvedbe z načrtom arhitekture in izdanim GD

Izvajalec: vodja projektiranja oz. njegovi pooblaščenci in drugi sodelujoči strokovnjaki

Opredeljen kot osnovna storitev.

Naloge so predvsem pojasnjevanje načrtov za izvedbo, potrjevanje delavniških načrtov, preverjanje dimenzij in pozicij, potrjevanje vgradnih elementov pred vgradnjo.

GRADBENI NADZOR

Glavni namen: preverjanje ali se gradnja izvaja skladno z GD, PZI, gradbenimi predpisi in pogodbami

Izvajalec: vodja nadzora

Opredeljen kot posebna storitev.

Je zakonsko obvezen za gradnje za katere se zahteva gradbeno dovoljenje.

Naloge so koordinacija strokovnjakov, zagotavljanje kakovostnega nadzora v skladu s PZI in predpisi, vpis ugotovitev v gradbeni dnevnik

Skupni stroški so seštevek vseh stroškov, povezanih z nakupom in opremljanjem zemljišča, projektiranjem, upravnimi postopki in stroški gradnje.

A: Zemljišče

B: Priprava in komunalno opremljanje

C: Stavba – gradbeni elementi (gradbeno obrtniška dela)

D: Stavba – tehnična oprema (inštalacijska dela in tehnologija)

E: Ureditev odprtega prostora

F: Notranja oprema in umetniška dela

G: Dodatni gradbeni stroški

H: Stroški financiranja

Stroški gradnje so seštevek stroškovnih skupin C+D+E

C: Stavba – gradbeni elementi (gradbeno obrtniška dela)

D: Stavba – tehnična oprema (inštalacijska dela in tehnologija)

E: Ureditev odprtega prostora

Stroški gradnje se določajo na podlagi dejanskih stroškov gradnje že izvedenih primerljivih objektov ob upoštevanju gibanja cen na področju gradbenih storitev. Stroški gradnje ne vsebujejo davka na dodano vrednost (DDV).

Ocena stroškov je določitev stroškov za gradnjo objekta, ki se pripravi na podlagi idejne zasnove (IDZ). Njen namen je preverjanje možnosti za izvedbo nameravane gradnje s stroškovnega vidika v zgodnjih fazah projekta.

V okviru življenjskega cikla objekta je Ocena stroškov osnovna storitev v podfazi 0.2. Ocena gospodarnosti in v fazi 1. Zagon (npr. 1.1. Zagon projekta)

Ocena stroškov se določi na podlagi:

1. Primerljivih objektov: Upoštevajo se dejanski stroški gradnje že izvedenih primerljivih objektov.
2. Gibanja cen: Upoštevati je treba tudi gibanje cen na področju gradbenih storitev v času izdelave ocene stroškov.
3. Podrobnosti objekta: Upoštevajo se dodatna pojasnila o značilnostih objekta, vrsti gradnje in drugih pogojih ter podrobnostih o gradbeni parceli (lokacija, opremljenost, varovana območja ipd.)

Ocena stroškov mora biti izdelana tako, da so stroški določeni vsaj do prve stopnje razčlenitve stroškov po stroškovnih skupinah (skupine A do H, glej Prilogo 1 ST ZAPS 01)

Aproksimativni predračun - posebna storitev (imenovan tudi proračun stroškov) je določitev stroškov za gradnjo objekta, ki se izdela na podlagi Idejnega projekta (IDP)

Izdelan je na podlagi okvirnih izračunov količin po posameznih ključnih gradbenih elementih, pri čemer se upoštevajo povprečne cene njihove izvedbe.

Proračun stroškov gradnje mora biti izdelan tako, da so stroški določeni vsaj do druge stopnje razčlenitve stroškov glede na stroškovne skupine (po ST ZAPS 01, Priloga 1).

Popis del je podroben opis vseh GOI del za stavbo, ureditev površin in komunalno opremljanje ter vseh del za izdelavo notranje opreme. Izdelan je na podlagi projekta za izvedbo in je tehnični del Projektne dokumentacije za razpis PZR.

Podrobno določa:

• materiale
• količine
• pogoje in način vgradnje

Je glavna podlaga za izdelavo projektantskega predračuna stroškov gradnje.

Je osnovna storitev v fazi 2.5 priprava gradiv za naročilo gradnje.

Projektantski predračun (Project Cost Estimate) je strokovni dokument, namenjen natančnemu določanju stroškov gradnje.

Projektantski predračun se izdela na podlagi izdelanega Popisa del (GOI del in del ureditve odprtega prostora). Določi se na podlagi dejanskih cen gradbenih storitev v času izdelave predračuna. Upošteva se tudi geografska lokacija nameravane gradnje.

Je posebna storitev.

Projektna naloga (PN) je pisni dokument, ki je temelj za načrtovanje in izvedbo objekta in predstavlja osnutek zahtev naročnika oziroma investitorja.

Projektna naloga služi kot osnova za pripravo projektantske ponudbe in pogodbe.

Izdelava projektne dokumentacije brez projektne naloge ni dopustna za pooblaščene arhitekte in inženirje, razen pri manjših projektih (zlasti nezahtevnih in enostavnih objektih), kjer lahko kot PN šteje tudi kateri koli zapis zahtev investitorja.

Pri javnem naročanju arhitekturnih in inženirskih storitev je PN oziroma tehnične specifikacije obvezen del javnega naročila.

Normirane ure (NU) so temeljna enota, s katero Standard ZAPS določa, koliko časa je potrebno za izvedbo posamezne storitve in s tem določa vrednost dela arhitektov in krajinskih arhitektov.

NU pomenijo čas, ki ga potrebuje ena oseba za izvedbo določene storitve, izražen v urah.

Vrednost Normirane ure (NU) predstavlja povprečno bruto vrednost projektantske ure. Ta vrednost pomeni povprečno vrednost dela ene osebe, pri čemer se upoštevajo vsi upravičeni stroški.

Standard ZAPS ne predpisuje cene posamezne ure. Vrednost NU si vsak ponudnik izračuna samostojno glede na značilnosti svojega poslovanja in pri tem upošteva veljavno delovno, finančno in drugo zakonodajo.

Čeprav imajo lahko posamezne osebe v biroju različne vloge in prejemke, Normirana ura predstavlja srednjo vrednost, ki jo biro zaračunava za svoje storitve.

1. stroški dela
2. stroški delovnih prostorov
3. stroški osnovnih sredstev in programske opreme
4. stroški poslovanja in opravljanja dejavnosti
5. finančni stroški
6. stroški svetovanja
7. stroški izobraževanj
8. stroški natečajev
9. stroški promocije
10. rizični fond
11. drobni material

Projektna dokumentacija je sistematično urejen sestav načrtov in drugih vsebin, s katerimi se določijo

1. lokacijske,
2. funkcionalne,
3. tehnične in
4. oblikovne značilnosti objekta.

Načrt je sistematično urejen sestav grafičnih prikazov, opisov, izračunov, dokazil in izkazov s področja posameznih strok s katerim določimo

1. lokacijske,
2. funkcionalne,
3. oblikovne in
4. tehnične značilnosti nameravane gradnje.

List je fizični list papirja različnih formatov (npr. formati DIN A) ali stran digitalnega/elektronskega dokumenta. Na listu so razporejene:

1. risbe,
2. glava lista,
3. legenda in
4. druge vsebine (smer neba, skala, nadmorska višina ...)

Gradbeni elementi so osnovni gradniki objektov, sestavljeni iz enega ali več različnih gradiv, tako da kot celota omogočajo izpolnjevanje bistvenih zahtev.

Določeni so z osnovno funkcijo in lego v objektu in so lahko sestavljeni iz nosilnih in nošenih delov.

Osnovni gradbeni elementi so temelj, stena, steber, nosilec, plošča in streha.

Nosilni del gradbenega elementa je del nosilne konstrukcije in prevzema vertikalne in horizontalne obtežbe (nosilna stena, steber, plošča ...)

Nošeni del gradbenega elementa je pritrjen na nosilni del in ne prevzema obtežbe (toplotni ovoj, strop, tlak, fasada, kritina ...)

GRADBENA - ZIDARSKA MERA - mera, ki se nanaša na groba gradbena dela. To so na primer dimenzije masivnega oziroma nosilnega dela sten ter okenskih in vratnih odprtin brez ometov, mere elementov nosilne konstrukcije.

MODULARNA MERA - teoretična mera, ki jo uporabljamo kot osnovo za določanje gradbenih, svetlih in detajlnih mer. V sodobni gradnji se ne uporablja več pogosto.

SVETLA - FINALNA MERA - najmanjša dejanska razdalja brez vmesnih ovir, ki se nanaša na končano gradnjo, na primer končne dimenzije prehodov, odprtin, poti itd.

PROIZVODNA MERA - največja mera proizvoda/elementa, ki se vgrajuje.