Avtorske pravice

Avtor je izključno fizična oseba, ki je ustvarila avtorsko delo. Za nastanek avtorske pravice ni pomemben avtorjev naziv ali strokovna izobrazba.

Nastanek Pravice: Avtorska pravica pripada avtorju avtomatično na podlagi same stvaritve dela, brez kakršnihkoli formalnosti (kot so registracija ali odobritev)

Kadar pri nastanku avtorskega dela (kar je pri arhitekturnih delih pogost primer) kreativno sodeluje več oseb, govorimo o soavtorjih. Če je delo ustvarjeno v sodelovanju dveh ali več oseb in je nedeljiva celota, pripada vsem soavtorjem nedeljiva avtorska pravica na tem delu.

Odločanje o uporabi dela pripada nerazdelno vsem soavtorjem skupaj, razen če med njimi ni dosežen drugačen dogovor.

Deleži soavtorjev se določijo v sorazmerju z dejanskim prispevkom vsakega izmed njih k ustvaritvi dela.

Imetnik avtorskih pravic (ali imetnica pravic) je oseba, na katero so bile s pogodbo, dedovanjem ali zakonom prenesene avtorske pravice in ki lahko z njimi razpolaga.

Imetnik pravic je lahko fizična ali pravna oseba, za razliko od avtorja, ki je vedno samo fizična oseba.

• Gospodarski subjekt/Pravna oseba: To je lahko projektantski biro ali investitor, ki je avtorske pravice (običajno materialne) pridobil s pogodbo od avtorja.
• Delodajalec: Pri delih, ustvarjenih v delovnem razmerju (npr. arhitekturni načrti), se materialne pravice prenesejo na delodajalca za obdobje desetih let od dokončanja dela.
• Dedič: Materialne in moralne pravice (razen pravice skesanja) se prenesejo na dediče avtorja.

MORALNE AVTORSKE PRAVICE varujejo avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih vezi do dela. Te pravice so po svoji naravi neprenosljive, kar pomeni, da ostanejo pri avtorju, tudi če prenese materialne pravice.

1. pravica prve objave: Avtor ima izključno pravico odločiti, ali, kdaj in kako bo njegovo delo prvič objavljeno
2. pravica priznanja avtorstva: Avtor ima izključno pravico do priznanja avtorstva. Avtor lahko določi, ali naj se pri objavi dela navede njegovo avtorstvo in s kakšno oznako
3. pravica spoštovanja dela: Avtor ima izključno pravico, da se upre skazitvi in vsakemu drugemu posegu ali uporabi dela, če bi to okrnilo njegovo osebnost (ugled)
4. pravica skesanja: Avtor lahko prekliče materialno avtorsko pravico, če ima za to resne moralne razloge (ob povračilu škode imetniku). Ta pravica ni podedljiva in ne velja za računalniške programe

MATERIALNE AVTORSKE PRAVICE varujejo premoženjske interese avtorja. Avtor lahko izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela. Te pravice so prenosljive (s pogodbo ali drugim pravnim poslom) in časovno omejene (trajajo 70 let po avtorjevi smrti). 

1. Pravica reproduciranja (23. člen ZASP): Izključna pravica, da se delo fiksira na materialnem nosilcu. V arhitekturi vključuje zgraditev oziroma izvedbo arhitekturnega objekta
2. Pravica distribuiranja (24. člen ZASP): Izključna pravica, da se izvirnik ali primerek dela da v promet (s prodajo ali drugo obliko prenosa lastninske pravice).
3. Pravica predelave (33. člen ZASP): Izključna pravica, da se prvotno delo prevede, spremeni ali kako drugače predela

NE

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) izrecno določa, da avtor ne more prenesti moralnih avtorskih pravic na druge osebe. Vsako pogodbeno določilo, s katerim bi avtor moralne avtorske pravice prenesel, je nično.

1. Pravica reproduciranja (23. člen ZASP): Izključna pravica, da se delo fiksira na materialnem nosilcu. V arhitekturi vključuje zgraditev oziroma izvedbo arhitekturnega objekta; Pravica se nanaša tudi na grafično ali tridimenzionalno razmnoževanje, fotografiranje, snemanje in shranitev v elektronski obliki.
2. Pravica distribuiranja (24. člen ZASP): Izključna pravica, da se izvirnik ali primerek dela da v promet (s prodajo ali drugo obliko prenosa lastninske pravice) - POMEMBNO: ta pravica na arhitekturnih objektih se izčrpa s prvo prodajo
3. Pravica predelave (33. člen ZASP): Izključna pravica, da se prvotno delo prevede, spremeni ali kako drugače predela; Avtor prvotnega dela obdrži izključno pravico do uporabe svojega dela v predelani obliki, če ni z zakonom ali s pogodbo določeno drugače
4. Pravica dajanja na voljo javnosti: To je pravica, da se delo naredi dostopno javnosti, na način, ki omogoča posameznikom dostop do njega s kraja in v času, ki ju sami izberejo (kar velja za objavo na spletni strani)

Ne

To izhaja iz narave izključnega prenosa materialnih pravic: Pravica dajanja na voljo javnosti (32.a člen ZASP) je ena izmed materialnih avtorskih pravic. To je pravica, da se delo naredi dostopno javnosti po žici ali brezžično, na način, ki omogoča posameznikom dostop do njega s kraja in v času, ki ju sami izberejo (kar velja za objavo na spletni strani).

Izključni prenos te pravice na naročnika upravičuje naročnika (imetnika pravice), da to pravico uporablja ob izključitvi avtorja in vseh drugih oseb. Skratka, če avtor izključno prenese materialno pravico, izgubi celo pravico, da bi jo izvrševal sam.

Avtorju ne glede na prenos materialnih pravic vedno ostanejo moralne avtorske pravice, vključno s pravico priznanja avtorstva (18. člen ZASP). Moralne pravice so neprenosljive. Če delo nastane v delovnem razmerju, lahko avtor uporablja delo pri vsakršni predstavitvi svojega opusa (npr. na razstavi in v portfelju). 

Vendar pa mora avtor pri uveljavljanju teh pravic (npr. predstavitev dela v portfelju) spoštovati omejitve, ki izhajajo iz izključnega prenosa materialnih pravic, če pogodba izrecno ne ureja drugače. Javna objava na spletni strani se strogo pravno šteje za kršitev izključno prenesene pravice dajanja na voljo javnosti!

Izključni prenos pravice dajanja na voljo javnosti pomeni, da te pravice ne sme uporabljati nihče drug, niti avtor sam.

Neizključni prenos pa upravičuje imetnika (naročnika), da delo uporablja na dogovorjeni način (npr. objavi načrte) poleg avtorja ali drugih imetnikov. V tem primeru lahko projektant deli načrte na svoji spletni strani (izvršuje svojo pravico dajanja na voljo javnosti), saj prenos na naročnika ni izključil njegove lastne pravice do uporabe

Pravica reproduciranja se pri arhitekturnih delih (ki vključujejo skice, načrte in izvedene objekte s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture) realizira zlasti na naslednje načine:

1. izvedba arhitekturnega dela
2. grafično in tridimenzionalno razmnoževanje 

Objekta, ki izhaja iz načrta, ni dovoljeno zgraditi brez avtorjevega dovoljenja. Naročnik (imetnik pravic) je načeloma upravičen po načrtu graditi le enkrat - enkratnost gradnje, razen če se stranki v pogodbi dogovorita drugače (npr. pri vrstnih hišah ali stanovanjskih naseljih). 

Pravica do reproduciranja (tj. pravica do izgradnje objekta) preide na naročnika s tem, ko mu arhitekt izroči projektno dokumentacijo. Izrecna izjava arhitekta o prenosu tega upravičenja ni potrebna.

Po zakonu uživajo arhitekturni načrti širše avtorskopravno varstvo kot zgrajeni arhitekturni objekti. 

Ko je arhitekturni objekt že zgrajen, zakon načeloma določa, da ga lahko lastnik prosto predela. Lastnik lahko predelavo izvede ob upoštevanju avtorjeve moralne pravice do spoštovanja dela.

Avtor zgrajenega objekta se ne more upreti njegovemu uničenju; ima le pravico, da delo fotografira in na svoje stroške zahteva izročitev reprodukcij načrtov. Zakon določa, da se za arhitekturne objekte zahtevka za uničenje ali predrugačenje ne uporabljata, razen če je to upravičljivo glede na okoliščine primera, saj zakon daje prednost lastninski pravici.

Član ZAPS pri projektiranju (ki vodi do zgraditve objekta) ne sme poseči v materialne avtorske pravice tretjih oseb na že obstoječih avtorskih stvaritvah (npr. načrtih). Sprejem ponudbe oziroma prevzem naročila v nasprotju s tem je dolžan odkloniti.

Član ZAPS, ki prevzame projektiranje predelave takega objekta, je dolžan Pridobiti soglasje prvotnega avtorja k predelavi tega objekta(nagrajeni objekti, kakovostne realizacije po ZAPS).

Soglasja ni treba pridobiti le, če se je prvotni avtor v razmerju do naročnika tej pravici do podaje soglasja izrecno odpovedal ali če je na naročnika prenesel materialno avtorsko pravico predelave na načrtih.

Če član ZAPS prevzame naročilo za predelavo takega objekta, ne da bi pridobil zahtevano soglasje prvotnega avtorja, stori disciplinsko kršitev po Disciplinskem pravilniku ZAPS. Poleg tega se izpostavi tudi civilnopravnemu varstvu avtorja prvotne rešitve (npr. denarnim zahtevkom).

ZASP to ureja v 44. členu, ki se nanaša na omejitev pravice predelave na zgrajenem arhitekturnem objektu.

Načeloma lahko lastnik zgrajenega arhitekturnega objekta to delo prosto predela. Lastnik mora pri tem upoštevati avtorjevo pravico do spoštovanja dela (moralna avtorska pravica). Avtor se lahko upre predelavi, če bi ta okrnila njegovo osebnost.

Kljub temu ZASP daje prednost lastninski pravici: avtor se načeloma ne more upreti uničenju zgrajenega objekta in ne more zahtevati, naj se objekt poruši ali spremeni.

Avtorjeva zaščita je močnejša, če gre za delo, nagrajeno na javnem natečaju: Če je bil objekt nagrajen na javnem natečaju, mora lastnik pred predelavo pridobiti soglasje avtorja!

NAČELOMA NE.

Avtorska dela so definirana kot individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene.

Da bi tehnični načrt (kot je načrt strojnih inštalacij) užival varstvo, mora izpolnjevati merilo individualnosti (izvirnosti). Varovani so samo tisti deli in rešitve, ki izražajo umetniško/ustvarjalno vrednost ali individualne značilnosti avtorja. Elementi dela, ki so pogojeni zgolj tehnično (npr. tehnični detajli in tehnične izvedbe, ki so edina možna rešitev), niso avtorskopravno varovani. Prav tako niso varovane ideje, načela in odkritja.