BZ 3 Higienska in zdravstvena zaščita ter zaščita okolja

1. Splošne zahteve
   • objekti ne ogrožajo zdravja ljudi in ne obremenjujejo čezmerno okolja
   • onesnaževanje zraka, voda, sevanje in odpadki so čim manjši in manjši od mejnih vrednosti
2. Pitna voda in osebna higiena
   • v objektih kjer se zadržujejo ljudje mora biti pitna voda
   • zadostno število sanitarij
   • preprečevanje onesnaženja pitne vode
3. Ustrezna osvetljenost (naravna in umetna)
   • osvetlitev skladno z namembnostjo prostorov
   • osvetlitev bivalnih in delovnih prostorov (načeloma z naravno svetlobo)
4. Notranje ugodje in kakovost zraka (prezračevanje in kurilne naprave)
   • dimne pline odvesti na prosto
   • prezračevalni in klimatizacijski sistemi ne smejo ogrožati zdravja ljudi
5. Zbiranje in odvajanje odpadnih tekočin
   • neoporečen sistem zbiranja in odvajanja komunalnih, padavinskih in industrijskih odpadnih voda in drugih odpadnih tekočin
6. Zaščita pred posledicami vode in vlage
   • zaščita objektov pred posledicami talne vode, atmosferskih padavin, vode iz napeljav objekta in pred neželeno vlago
   • preprečiti nabiranje vlage zaradi kondenzacije vodne pare v gradbenih elementih in na njihovih površinah

Higienska in zdravstvena zaščita ter preprečevanje ogrožanja okolja (28. člen GZ-1, 1., 2. odstavek)

1. objekti ne smejo ogrožati zdravja ljudi
2. objekti ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve okolja
3. objekti in deli objektov morajo zagotavljati da so čim manjši in ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti:
   • onesnaževanje notranjega in zunanjega zraka,
   • odvajanje odpadnih voda,
   • ravnanje z odpadki,
   • ionizirajoča in elektromatnetna sevanja

Upoštevati:

• pitna voda v objektih, kjer se zadržujejo ljudje mora biti zagotovljena (Pravilnik o oskrbi s pitno vodo)
• prostori in naprave za osebno higijeno v objektih, kjer se zadržujejo ljudje morajo biti zagotovljeni in vzdrževani, glede na vrsto objekta (pravilniki o zahtevah za zagotavljanje higijene v objektih - bivalni, nastanitveni, objekti za rejo živali, delovni, gostinski ..., pravilniki o vzdrževanju objektov)
• vsi deli objekta v stiku s pitno vodo morajo biti ustrezno zasnovani, da ni možnosti neželene spremembe njenih lastnosti

Načrtuje se v DGD:

• prikaz novih priključkov na vodovod,
• (odvodnjavanja meteornih in odpadnih voda)

Izkazovanje v DGD:

• mnenje upravljavca GJI, kasneje pogodbo o priključivi ali pogodbo o opremljanju (samooskrba).

Izkazovanje v PZI:

• število in razporeditev sanitarij,
• (opis sistema kanalizacije,
• način odvodnjavanja strešnih in zunanjih površin)

Ustrezno načrtovana preskrba, tako da so vsi deli objekta v stiku s pitno vodo ustrezno zavarovani, je pomembna zato da se izognemo možnosti kontaminacije pitne vode - pitna voda ne sme spremeniti fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti, tako da bi to vplivalno na njeno zdravstveno ustreznost.

Končno dokazovanje izpolnjevanja vseh bistvenih zahtev se izvede z DZO. 

Upoštevati: 

• SIST: Standard o dnevni svetlobi v stavbah
• objekti po namenskih rabah: Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnem mestu, Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za opremo in prostor vrtca, Navodila za graditev osnovnih šol v RS, ...

Načrtuje se v PZI po:

• standardu SIST Standard o dnevni svetlobi v stavbah in
• skladno z namensko rabo objektov oz. prostorov

SIST Standard o dnevni svetlobi v stavbah določa štiri ključne kriterije

1. količina dnevne svetlobe: doseči raven svetlobe na referenčni ravnini 0,85 m nad tlemi tekom 50% časa v svetlem delu dneva; izkazuje se s faktorjem dnevne svetlobe FDS, ki je za LJ min. 300 lux za 50% referenčne površine in 100 lux za 95% referenčne površine;
2. pogled navzven z vsaj 75% uporabne površine prostora mora biti horizontalni vidni kot ≥ 14∘, globina pogleda ≥ 6 m in viden vsak sloj pokrajine (nebo, krajina, tla);
3. izpostavljenost sončni svetlobi (osončenost): med 1.2. in 21.3 najmanj 1,5 osončenosti na dan (mesto preverjanja je notranja stran zunanje stene na sredini okna, višina najmanj 1,2 m nad gotovim podom in 0,3 m nad okenskim parapetom).
4. zaščita pred bleščanjem: parameter DGP verjetnost pojava bleščanja (daylight glare probability),  zaščitni ukrepi (premična senčila) priporočeni če je DGP 0,45 za več kot 5% referenčnega časa uporabe; izkazovanje s simulacijo ali poenostavljenim tabelaričnim postopkom

OBJEKTI PO NAMENSKI RABI:

• stanovanjske stavbe 
  • prostori ali deli prostorov namenjeni bivanju, spanju, pripravi in uživanju hrane morajo biti naravno osvetljeni (posredno ali neposredno)
  • minimalna površina oken je 20% neto površine prostora (upošteva se del okna več kot 50 cm nad gotovim podom)
  • globina prostora je lahko največ tri svetle višine prostora
  • najmanj ena odprtina v prostoru za bivanje v dnevnem času mora omogočati pogled ven (parapet največ 90cm nad gotovim podom)
  • vse odprtine morajo biti senčene
• delovni prostori, delovno okolje
  • praviloma osvetljani z naravno svetlobo
  • velikost oken najmanj 1/8 (12,5%) talne površine prostora
  • na stalnih delovnih mestih najmanj 200 lx
• vrtci in šole
  • prostori namenjeni vzgoji morajo biti osvetljeni z neposredno naravno osvetlitvijo
  • minimalna površina oken 20% neto tlorisne površine (površine nad 50cm nad gotovim podom)
  • globina prostora manj kot 2,5 višin od tal do zgornjega roba okna ali prostor osvetljen iz dveh strani
  • senčenje in nadstrešek minimalno zmanjšuje naravno osvetljenost
  • umetna razsvetljava: enakomerna in razpršena, min 300 lx, svetlobno telo več kot 2,5 m od tal
  • bivalni prostori v območju 315 in 45 stopinj odklona od severa (razen če je tam posebna vrednota), načeloma proti jugu, osnovna šola matične učilnice južna ali jugovzhodna (do 10° odklona)

Izpolnjevanje v PZI. Načrt arhitekture mora prikazati naslednje elemente: 

• naravna osvetljenost:
  • svetla višina prostorov
  • svetla širina in višina oken ter površin za prehod naravne svetlobe
  • razmerje med okenskimi odprtinami in površino bivalnega prostora
  • čas dnevne svetlobe in čas osončenja
• umetna razsvetljava: 
  • raven osvetljenosti umetne razsvetljave
• drugo:
  • namembnost in uporabna površina prostorov

Končno dokazovanje izpolnjevanja vseh bistvenih zahtev se izvede z DZO. 

Upoštevati:

• predpise o ogrevanju, hlajenju in prezračevanju (pravilnik - radon, pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb, pravilnik o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav)
• ustrezna namestitev in delovanje kurilnih naprav (uredba o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav)

Načrtovanje v PZI:

• prezračevanje: zrak mora biti svež in prijeten, brez vonjav in ne sme ogrožati zdravja ljudi. Najmanjši potrebni vtok zunanjega zraka je 15 m3/h na osebo v prostorih, kjer kajenje ni dovoljeno (ali najmanj 1,5 m2/h na m2 talne površine prostora). V času prisotnosti ljudi v prostorih za delo ali bivanje je volumenska izmenjava zraka (n) vsaj n=0,5 h-1. V času odsotnosti ljudi min n=0,2 h-1. Pretok zraka iz obremenjenih prostorov (kuhinje, stranišča, garaže) v ostale prostore je treba preprečiti (z nadtlakom ali podtlakom razlike do 10 Pa). Koncentracije onesnaževalcev zraka ne smejo presegati mejnih vrednosti. Vir onesnaževanja v stavbah je stavba kot celota (uporabiti materiale z najnižjo emisijo)
• notranje toplotno ugodje: se načrtuje sklasno s SIST standardom ergonomija toplotnega ugodja: indeks PPD (odstotek nezadovoljnih) mora biti manjši od 15%, PMV pa med -0,7 in 0,7. Priporočena relativna vlažnost zraka je v stanovanjskih prostorih pod 60% (zmanjšana rast mikroorganizmov), dopustno območje vlažnosti je med 30% in 70% pri temperaturi 20°C do 26°C. Temperatura zraka za sedečo osebo je pozimi med 19°C in 24°C in poleti med 22°C in 26°C. Površinska temperatura poda mora biti med 17°C in 26°C, pri talnem gretju do 29°C. Navpična tempreraturna razlika zraka mora biti manjša od 3 K (razlika glava, gležnji). Temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28°C.
• kurilne naprave: če se kuri s tekočim ali plinastim gorivom se vgradi kurilna naprava, neodvisna od zraka v prostoru. Če se kuri s trdim gorivom enako, izjemoma lahko naprava odvisna od zraka v prostoru, če je nameščen tudi CO senzor. Kurilna naprava odvisna od zraka v prostoru je lahko samo v nebivalnih prostorih (npr. kurilnica). V bivalnih prostorih se ne sme vgraditi naprav za ogrevanje, ki niso priključene na dimovodne naprave. Prostor s kurilno napravo, ki obratuje odvisno od zraka v prostoru mora imeti zunanjo steno skozi katero se izvede dovod zraka. Pri spremembah dovoda zraka (npr. zzamenjava oken/ vrat, vgradnja ventilatorjev, kuhinjskih nap s prisilnim odvodom zraka), ki zmanjšujejo količino dovedenega zraka, je treba ponovno preveriti in zagotoviti dovod zraka za kurilne naprave.

Izkazovanje v PZI:

• opis načina zagotavljanja kakovosti zraka v prostorih
• pozicija in način delovanja glavnih elementov strojnih inštalacij
• dimne tuljave in kanali za dovod zgorevalnega zraka
• izkaz energijskih karakteristih prezračevanja stavbe

Končno dokazovanje izpolnjevanja vseh bistvenih zahtev se izvede z DZO. 

Upoštevati: 

• odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode (Uredba o odvajanju in čiščenju odpadne komunalne vode)
• odvajanje odpadne vode v vodotoke in javno kanalizacijo (Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju komunalih odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo)

Načrtovanje v DGD: 

• priključevanje na GJI ali opis samooskrbe
• prikaz zagotavljanja odvajanja odpadnih voda, vključno s prikazom vertikalnega poteka priključkov
• prikaz območij zaščite in prestavitve infrastrukturnih vodov

Načrtovanje v PZI:

Prostori kjer je vodovodni priključek morajo imeti urejen odtok odpadne vode. Sanitarni bloki (javni prostori) morajo biti dimenzionirani glede na št. uporabnikov. V večstanovanjski hiši z več kot 4 stanovanji mora biti prostor za hrambo čistil, v katerem sta vodovosdni priključek in odtok odpadne vode. Talne obloge v mokrih prostorih morajo biti nagnjene proti odtokom s talnimi sifoni.  Notranje površine, izpostavljene močenju z vodo morajo biti vodonepropustne. 

Izkazovanje v DGD:

• mnenje upravljavca GJI in kasneje pogodbo o priključitvi ali pogodbo o opremljanju. Kot samooskrba če je dopustna.

Izkazovanje v PZI:

• opis načina odvodnjavanja strešnih in zunanjih površin,
• število in razporeditev sanitarij in
• opis sistema kanalizacije.

Končno dokazovanje izpolnjevanja vseh bistvenih zahtev se izvede z DZO. 

Upoštevati:

• pravilnik o zaščiti stavb pred vlago

Načrtovanje mora zajeti zaščito 4 virov navlaževanja:

1. zaščita pred talno vodo in vlago (hidroizolacija, kapilarni dvig, drenaža)
2. zaščita pred atmosferskimi padavinami (zaščita se nanaša na ovoj stavbe: sekundarna strešna kritina, zaščita prebojev, preprečitev drsenja snega in ledu, ustrezen zaključni fasadni sloj, ustrezno vodotesno stavbno pohištvo)
3. zaščita pred vlago kot posledico kondenzacije (ustrezna toplotna zaščita in prezračevanje, ustrezna temperatura v prostoru, preprečitev kondenzacije zračne vlade okoli hladnih cevi)
4. zaščita pred vodo iz napeljav in neželeno vlago (notranje površine v mokrih prostorih morajo biti iz materialov, odpornih proti vodi do višine min. 1,5 m, preprečevanje zmrzovanja vode v zunanji steni)

Izkazovanje v PZI:

• opis načina odvodnjavanja strešnih in zunanjih površin,
• izkaz energijskih lastnosti stavb (kondenzacija)

Končna zanesljivost objekta glede izpolnjevanja bistvenih zahtev se dokazuje z DZO.