Gradbeni zakon GZ-1 (2/4)

1. investitor
2. projektant
3. nadzornik
4. izvajalec

Dogovori, ki jih investitor sklene z drugimi udeleženci morajo biti v pisni obliki.

INVESTITOR:

1. pridobi vsa predpisana dovoljenja, zahteve, naročila, prijave in dokumentacijo;
2. pri gradnji, kjer ni GD zagotovi da ni gradnja v nasprotju s PIA, gradbenimi in drugimi predpisi in pridobi potrebna mnenja;
3. zagotovi, da je gradbišče ograjeno, zavarovano in označeno;
4. v času gradnje zagotovi dostop projektantu PZI in projektantu PID;
5. poskrbi za evidentiranje objekta;
6. določi vodilnega pogodbenika in uredi obveznosti med drugimi in vodilnim pogodbenikom;
7. določi izvajalca, ki prevzame naloge vodenja gradbišča (če je hkrati več izvajalcev);
8. lahko imenuje vodjo investicije (koordinacija in realizacija investicije).

PROJEKTANT:

1. je odgovoren za izdelavo projektne dokumentacije, ki jo prevzame v izdelavo (zagotovi ustrezne strokovnjake ali sklene pogodbo z projektantom, ki jih ima), da je skladna z:
   1. PIA
   2. gradbenimi in drugimi predpisi
   3. omogoča kakovostno izvedbo objekta in 
   4. racionalne rešitve v času gradnje, obratovanja in vzdrževanja;
2. določi vodjo izdelave projektne dokumentacije = vodja projektiranja;
3. zagotovi sodelovanje strokovnjaka, ki izdela načrt/ prikaz, ki je osnova za izdelavo zbirnega načrta/ prikaza, če to ni vodja projektiranja;
4. odgovarja za celovitost in usklajenost vseh delov projektne dokumentacije.

Vodja projektiranja:

1. vodi izdelavo projektne dokumentacije
2. poskrbi za celovitost in usklajenost
3. izdela zbirni načrt/ prikaz

NADZORNIK:

1. odgovarja za izvajanje nadzora (zagotovi ustrezne strokovnjake ali sklene pogodbo z nadzornikom, ki jih ima), tako da:
   1. zagotovi izpolnjevanje zahtev GZ-1,
   2. deluje preventivno in pravočasno preprečuje napake;
2. pred prevzemom posla preveri dokončnost oz. pravnomočnost GD (če je GD predpisano) - dela na gradbišču prej ne sme začeti;
3. določi vodjo nadzora;
4. zagotavlja koordinacijo strokovnjakov nadzora;
5. zagotovi kakovosten nadzor skladno z:
   1. PZI,
   2. gradbenimi in drugimi predpisi,
   3. GD in
   4. strokovnimi pravili;
6. redno spremlja gradnjo objekta in vpisuje v gradbeni dnevnik;
7. ustno in pisno opozori udeležence pri graditvi (investitorj, projektant, izvajalec) če ugotovi kršitve (GZ-1)
8. vsebinsko preverja in s podpisom potrdi ustreznost PID in DZO.

Nadzornik ne sme biti istočasno izvajalec (ali z njim v poslovni ali lastniški povezavi), isto strokovnjak, ki opravlja nadzor.

Nadzornik ne sme izdelovati sprememb PZI ali PID, razen če pri tem objektu nastopa kot projektant.

Če se med gradnjo zamenja nadzornik ali vodja nadzora, investitor ustavi gradnjo, dokler je ne prevzame novi nadzornik ali vodja nadzora. Zaradi zavarovanja zdravja in življenja ljudi se lahko izvajajo le dela za zaščito objekta in okolice.

IZVAJALEC:

1. mora izpolnjevati določene pogoje (v PRS dejavnost gradbeništvo, zavarovana odgovornost, pogodba o zaposlitvi za polni delovni čas z vodjo gradnje), za gradbeništvo se ne štejejo zaključna dela, ki nimajo vpliva na bistvene zahteve;
2. je odgovoren za izvajanje gradnje tako da zagotovi izpolnjevanje zahtev GZ-1;
3. ima naloge, ki so zlasti:
   1. določi vodjo gradnje;
   2. prevzame zakoličbo;
   3. izvaja gradnjo na ograjenem, zavarovanem in označenem gradbišču;
   4. izvaja gradnjo na podlagi pravnomočnega ali dokončnega GD in skladno s PZI;
   5. zagotavlja kakovostno izvedbo;
   6. vodi gradbeni dnevnik;
   7. pridobiva in zbira potrdila o skladnosti in ustreznosti gradbenih in drugih proizvodov, materialov ter naprav;
   8. pravočasno obvešča nadzornika pred vsako pomembno fazo izvajanja gradnje;
   9. investitorja in nadzornika opozori na pomanjkljivost PZI;
   10. zagotavlja pogoje VZD;
   11. zagotavlja varnost objekta, življenja in zdravja mimoidočih, prometa, sosednjih objektov in okolice;
   12. izbira procese, ki imajo najmanjše tveganje za nastanek nezgod in najmanjše vplive na okolje in objekte;
   13. omogoča dostop na gradbišče projektantu PZI in projektantu PID;
   14. nadzorniku sproti izroča vso dokumentacijo 
   15. po zaključeni gradnji odstrani gredbene ovire, omejitve dostopa, odpadke in uredi gradbišče
   16. poda izjavo, ki je del DZO
4.  

Vodenje gradnje je skrb za izvajanje skladno z:

• projektno dokumentacijo,
• predpisi za bistvene in druge zahteve,
• standardi in pravili stroke,
• predpisi zagotavljanja VZD na gradbišču.

Vodenje gradnje opravlja (z izvajalcem mora imeti pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas):

• vodja del (vpisan v imenik vodij del pri IZS; vodenje celotne ali pretežnega dela gradnje zahtevnega in manj zahtevnega objekta)
  • ustrezna izobrazba
  • 3 leta delovnih izkušenj na področju izvajanja gradenj
  • strokovni izpit za vodenje del pri IZS
• gradbeni delovodja (poklicno in strokovno izobraževanje, del GZS) ali 
• mojster s področja gradbeništva (obrtnik, del OZS)

GZS in OZS sprejmeta etični kodeks in izvajata disciplinski nadzor nad gradbeno delovodjo oz. mojstra s področja gradbeništva (smiselna uporaba ZAID).

Bistvene zahteve so gradbenotehnične lastnosti, ki jih morajo objekti izpolnjevati za zagotavljanje njihove varne in učinkovite uporabe.

Te zahteve morajo biti izpolnjene glede na namen, vrsto, velikost, zmogljivost, predvidene vplive in druge značilnosti objekta.

1. Mehanska odpornost in stabilnost
2. Varnost pred požarom
3. Higienska in zdravstvena zaščita ter zaščita okolja
4. Varnost pri uporabi
5. Zaščita pred hrupom
6. Varčevanje z energijo, ohranjanje toplote in raba obnovljivih virov energije
7. Univerzalna graditev in uporaba objektov
8. Trajnostna raba naravnih virov

Druge zahteve so posebne funkcionalne, okoljske in druge lastnosti, ki jih morajo izpolnjevati posamezne vrste objektov.

Druge zahteve so nadgradnja bistvenih zahtev, specifična za rabo (npr. kako mora biti opremljena stavba, da se lahko uporablja kot dom za starejše ali stanovanje). Minister, v čigar delovno področje spada vrsta objekta (npr. bivanje, gostinstvo, kmetijstvo), podrobneje predpiše te zahteve.

To je osma bistvena zahteva.

Njen cilj je, da se objekti skozi celoten življenjski cikel obravnavajo na način, ki zagotavlja varovanje javnega interesa na področju varstva okolja in ohranjanja narave.

Predvsem se zagotovi:

• ponovna raba ali možnost recikliranja
• dolga življenjska doba objektov
• uporaba okoljsko sprejemljivih surovin in sekundarnih surovin

določajo:

• načine izvedbe
• pravila za računanje količin
• pravila za obračun opravljenih del, materialov in opreme
• druge ukrepe, ki omogočajo kakovostno in stroškovno učinkovito graditev objektov

opredejujejo:

• priporočene tehnične rešitve za izpolnjevanje bistvenih in drugih zahtev (projektiranje, gradnja in vzdrževanje);
• izbrane razrede gradbenih proizvodov in materialov, ki se smejo vgrajevati in način vgradnje;
• pravila za klasificiranje in razvrščanje objektov.

1. tehnična smernica (TSG in druge)
2. privzeti evropski standardi SIST EN
3. izvirni slovenski standardizacijski dokument SIST
4. privzeti mednarodni standard SIST ISO
5. privzeti tuji standard, na primer SIST DIN in
6. druge javno dostopne tehnične specifikacije

V tem vrstnem redu.

Vgrajujejo se samo tisti, ki so bili na trg dani skladno s predpisi, ki urejejo gradbene in druge proizvode. Vgrajeni morajo biti na način, da se zaščiti javni interes pri graditvi objekta (skladno z GZ-1)

Lahko se vgrajujejo tudi materiali, gradbeni proizvodi in proizvodi, ki so že bili uporabljeni in njihova ponovna uporaba ne predstavlja tveganja za uporabnike in okolje in po uporabi bistvene zahteve za objekte niso spremenjene. Obvladovanje tveganj projektant dokazuje v PZI.

Izvajalca revizije imenuje projektant.

Namen revizije je izključno kontrola brezhibnosti in računske pravilnosti tistih sestavin PZI, s katerimi se dokazuje, da PZI izpolnjuje ustrezno bistveno zahtevo na najmanj istem nivoju, kot je predpisan pri priporočeni metodi (tehnični smernici).

Priloga PZI je izjava izvajalca pregleda, da PZI zagotavlja bistveno zahtevo.

Projektni in drugi pogoji niso upravni akti.

Investitor lahko pridobi pogoje za izdelavo dokumentacije, izvajanje gradnje in uporabo objekta. Pridobitev je obvezna samo, če to določa poseben predpis. 

Mnenjedajalec izda projektne pogoje v 15 dneh od prejema zahteve, razen če je v posebnem predpisu določeno drugače, ampak največ 30 dni od prejema zahteve. 

Mnenjedajalcu ni treba izdati projektnih in drugih pogojev, če so enaki javno objavljenim informacijam - investitorja obvesti o mestu objave teh informacij.

Projektni pogoji morajo biti jasni, strokovno in pravno utemeljeni ter obrazloženi in morajo vključevati tudi podatke, potrebne za pripravo projektne dokumentacije in morebitne pogoje za izvedbo gradnje in uporabo objekta. V nasprotnem primeru lahko investitor zahteva njihovo dopolnitev, na katero mnenjedajalec odgovori v 15 dneh.

Mnenjedajalec lahko izda direktno mnenje, če se z nameravano gradnjo strinja. Če ugotovi, da nameravana gradnja ni dopustna ali mogoča lahko izda mnenje, da se z nameravano gradnjo ne strinja.

Investitor pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pridobi mnenja pristojnih mnenjedajalcev - glede na nameravano gradnjo in pristojnosti evidentiranih mnenjedajalcev v  PIS.

Mnenje mora jasno izražati stališča mnenjedajalca in mora biti strokovno in pravno utemeljeno ter obrazloženo.

V mnenje se lahko vključijo tudi podatki oziroma pogoji za izvedbo gradnje in uporabo objekta.

Mnenjedajalec mora mnenje podati v 30 dneh od prejema zahteve za izdajo mnenja. Rok za izdajo mnenja se lahko podaljša na zahtevo investitorja.

Če se dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja spremeni tako, da to lahko vpliva na izdana mnenja, mora projektant s spremembo seznaniti posamezne mnenjedajalce in po potrebi pridobiti njihova nova mnenja v delu, v katerem se je projektna rešitev spremenila, spremembe pa morajo biti opisane v dokumentaciji.

Za objekt kjer izdaja gradbeno dovoljenje MNVP in je na njegovem območju sprejet DPN se mnenje MNVP ne pridobi ampak se odloča o njem sočasno z GD.

Pristojni organi morajo investitorju pomagati in svetovati v zadevah, ki se nanašajo na:

• upravne postopke iz GZ-1,
• informacijo o postopkih za izvedbo nameravane gradnje,
• informacije glede PIA,
• informacije o potrebnih mnenjih,
• informacije o potrebni dokumentaciji in
• informacije glede pridobitve drugih pravnih aktov.

Dajanje informacij ni upravni postopek, ne vpliva na nastanek pravic ali obveznosti in pristojni organi zanje odškodninsko ne odgovarjajo.