Gradbeni zakon GZ-1 (4/4)

Ko objekt enkrat dobi uporabno dovoljenje, ga inšpektor za tisti del objekta ne sme več obravnavati kot nelegalnega ali neskladnega – ker je že uradno potrjeno, da je zgrajen pravilno.

Inšpekcijski zavezanec je investitor (če je znan) oz. lastnik zemljišča, objekta ali dela objekta in tudi udeleženci pri graditvi objektov.

Inšpekcijski nadzor se lahko izvede tudi brez predhodne najave. Če v postopku inšpekcijskega nadzora zavezanec ni navzoč, lahko inšpektor kljub temu opravi vsa dejanja in izvede vse dokaze v postopku. Če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe inšpektor vroči zavezancu zapisnik in ga pozove k izjavi o ugotovljenih dejstvih. Po preteku izda odločbo brez potrebnega dodatnega zaslišanja stranke.

INŠPEKCIJSKI UKREPI V ZVEZI Z BISTVENIMI ZAHTEVAMI

Inšpektor izreče ukrep ustavitve gradnje in naloži odpravo nepravilnosti če ugotovi, da bo zaradi nadaljevanja gradnje ogroženo izpolnjevanje bistvenih in drugih zahtev oz. ugotovi da se gradnja ne izvaja skladno s PZI.

INŠPEKCIJSKI UKREPI V ZVEZI Z VGRAJEVANJEM (GRADBENIH) PROIZVODOV

Inšpektor izreče ukrepprepovedi vgrajevanja in ustavitve gradnje če ugotovi da vgrajevanje gradbenih proizvodov ne izpolnjuje predpisov oz. ne izpolnjujejo lastnosti za predpisano zahtevo. Ustavitev gradnje velja do nadomestila z ustreznimi oz. če jih ni možno nadomestiti z dokazilom da ti ustrezajo (v roku 30 dni). Če se gradnja kljub ustavitvi nadaljuje lahko inšpektor elemente zaseže.

Za proizvode, ki niso regulirani kot gradbeni produkt, inšpektor izreče ukrep prepovedi vgrajevanja, če ti ne ustrezajo predpisom iz njihovega področja oz. odredi da se gradnja ustavi, dokler zavezanec ne odpravi pomanjkljivosti.

INŠPEKCIJSKI UKREPI V ZVEZI Z NELEGALNIM OBJEKTOM

Inšpektor odredi takojšnjo ustavitev gradnje in se nelegalni del objekta odstrani v določenem roku, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oz. zemljišče če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča.

V primeru nelegalne spremembe namembnosti se odredi prepoved uporabe objekta do izdaje UD oz. novega dokončnega oziroma pravnomočnega GD.

Če je gradbeno dovoljenje “zadržano” zaradi obnove postopka, pa investitor vseeno nadaljuje z gradnjo, lahko inšpektor uporabi prisilna sredstva za ustavitev gradnje.

IZJEMA: Ne glede na inšpekcijski ukrep se sme nelegalen objekt, ki se legalizira, pred izdajo odločbe o legalizaciji dokončati, če je občina podala mnenje o skladnosti zgrajenega objekta s PIA.

INŠPEKCIJSKI UKREPI V ZVEZI Z MANJŠIMI REKONSTRUKCIJAMI IN VZDRŽEVANJEM OBJEKTA

Občinski inšpektor odredi ustavitev in odpravo nepravilnosti, če je gradnja v nasprotju s PIA.

Gradbeni inšpektor odredi ustavitev in odpravo nepravilnosti, če je gradnja v nasprotju z gradbenimi in drugimi predpisi.

Če se v zahtevanem roku nepravilnosti ne odpravijo potem pristojni inšpektor odredi odstranitev del in vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugačno sanacijo dela objekta, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča.

INŠPEKCIJSKI UKREPI V ZVEZI Z NESKLADNIM OBJEKTOM (v nasprotju z GD)

Inšpektor odredi ustavitev, dokler investitor ne pridobi ustreznega GD (rok za vložitev zahteve je 6 mesecev od vročitve inšpekcijske odločbe). Gradnjo nadaljuje po pravnomočnosti oz. dokončnosti GD.

Če investitor ne vloži zahteve ali jo upravni organ zavrže se odredi da se del, ki je v nasprotju z GD odstani in vzpostavi stanje iz obstoječega GD.

IZJEMA: Ne glede na inšpekcijski ukrep se sme nelegalen objekt, ki se legalizira, pred izdajo odločbe o legalizaciji dokončati, če je občina podala mnenje o skladnosti zgrajenega objekta s PIA.

INŠPEKCIJSKI UKREPI V ZVEZI Z NESKLADNO UPORABO OBJEKTA

Pristojni inšpektor odredi prepoved uporabe objekta do izdaje UD oziroma novega dokončnega oziroma pravnomočnega GD.

INŠPEKCIJSKI UKREPI V ZVEZI Z NEVARNIM OBJEKTOM

Inšpektor odredi ustavitev oz. prepoved uporabe + odredi da se objekt ustrezno zavaruje oz. se na objekt oz. njegov del ustrezno sanira. Če to ni mogoče se odredi da se objekt delno ali v celoti odstrani.

VROČITEV ODLOČBE, izdane v postopku inšpekcijskega nadzora, se lahko opravi tudi na gradbišču oziroma kraju izvajanja gradnje ali v objektu.

OBJEKT, KI JE PREDMET VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE - inšpektor lahko odredi odstranitev samo na podlagi soglasja in predhodnega ogleda ZVKDS, razen v primeru nevarnega objekta.

V odločbi je opozorilo inšpekcijskemu zavezancu, da se bo v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti začel postopek izvršbe (s prisilitvijo ali po drugih osebah).

Izvršba s prisilitvijo je zaporedje izrečenih denarnih kazni glede na zahtevnost objekta in status inšpekcijskega zavezanca (fizična oseba, s.p., d.o.o., ...). Kazni prihajajo dokler ni seštevek desetkratnik najvišjega določenega zneska. Pri določitvi višine denarne kazi se upošteva težo kršitve.

Izvršba po drugih osebah pomeni da inšpektor ukrep izvede z uporabo tretje osebe - odstranitev npr ne izvede inšpektor sam ampak samo nadzira, da se izvede pravilno. Druge osebe se izbere v skladu s predpisom o javnem naročanju.

Če objekt, za katerega je izrečen ukrep odstranitve ali prepovedi uporabe predstavlja nekomu dom, lahko ta nekdo, ki se imenuje predlagatelj, vloži predlog za odlog izvršbe zaradi nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom.

Inšpektor odloži izvršitev za 5 let samo če:

• če predlagatelj živi v objektu najmanj 1 leto neprekinjeno pred začetkom postopka
• če predlagatelj ali drugi stanovalci niso imetniki stvarne ali obligacijske pravice, ki jim omogoča nastanitev v drugem primernem stanovanju
• če objekt leži na zemljišču, ki je last predlagatelja
• če objekt v katerem živi predlagatelj NE leži na zemljišču, ki ni v varovalnem območju GJI, varovalnem območju narave ali vodovarstvenem območju
• in ne gre za nevarni objekt

Če temu ni tako izda inšpektor sklep o prekinitvi postopka in predlagatelja napoti da v 30 dneh pri okrajnem sodišču sproži postopek ugotavljanja nesorazmernosti posega izrečenega ukrepa v predlagateljev dom. Pritožbe zoper sklep o prekinitvi ni.

Če tega ne naredi se šteje da je predlog za odlog izvršbe umaknil.

Če je na sodišču uspešen se odlog izvršbe zamakne za 5 let, drugače ne. Predlog se lahko ponovno vloži ampak gre potem direktno na sodišče. V času odloga izvršbe je dopustna začasna priključitev na GJI. 

Sodišče pogleda če je bila vloga ustrezno vložena (pravočasno, objekt ni nevaren, dokaz da je to dom)

Sodišče presodi med osebnimi okoliščinami predlagatelja in cilji države (varnost, zdravje, okolje, voda, kulturna dediščina ...)

Sodišče gleda:

• ali veš, da živiš nezakonito,
• ali si poskusil legalizirati objekt,
• ali ti pripada kakšna druga nepremičnina,
• kjer bi lahko živela,
• ali ti je bilo ponujeno alternativno stanovanje,
• ali si del ranljive skupine (npr. socialno šibka oseba).

Država lahko vztraja pri ukrepu, če želi varovati: zdravje ljudi, varnost, naravo, vodo, kulturno dediščino, človekove pravice drugih, ali kvalitetno urejeno okolje.

Na koncu presodi ali je odstranitev nesorazmeren poseg v dom.

Investitor oziroma lastnik nelegalnega ali neskladnega objekta, dela objekta ali nelegalne rekonstrukcije mora plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo. Razen če se v objektu izvaja dejavnost javne gasilske službe.

Degradacija in uzurpacija se plačata na podlagi odločbe o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo, ki jo izda upravni organ v postopku:

1. GD za objekt, ki je zgrajen brez predpisanih dovoljenj
2. odločbe o legalizaciji
3. dovoljenja za objekt daljšega obstoja

Odločbo izda v roku 30 dni od vložitve popolne zahteve.

Sredstva, pridobljena z vplačili nadomestil za degradacijo in uzurpacijo, so v višini 50 % prihodek proračuna občine, na območju katere je objekt iz prvega odstavka tega člena, v višini 50 % pa prihodek državnega proračuna.

Posebne prepovedi so zato ker ne gre za običajno ustavitev gradnje ali odreditev odstranitve. Inšpektor mora izdati posebne prepovedi, če so pogoji izpolnjeni.

Inšpektor glede na vrsto objekta prepove naslednja dejanja:

Inšpektor, ki je izdal odločbo nemudoma obvesti zemljiškoknjižno sodišče in priloži izvršljivo odločbo. Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti vpiše zaznambo ukrepa in posebne prepovedi.

Zaznamba se vpiše tudi če imetnik lastninskea ali stavbne pravice in inšpekcijski zavezanec nista ista oseba.

Zaznamba se iz ZK izbriše na podlagi obvestila prisojnega inšpektorja ali na predlog inšpekcijskega zavezanca, če priloži potrdilo inšpektorja, da se opravi izbris zaznambe.

Če ima inšpekcijski zavezanec zaradi inšpekcijskega postopka več kot 1.000 € terjatev, lahko država ali občina na njegovo celotno nepremično premoženje vpiše zastavno pravico – kot “zavarovanje”, da bo dolg plačal. Zastavna pravica se vpiše v zemljiško knjigo.

Zastavno pravico ima tudi občina, kateri zaradi neznanega inšpekcijskega zavezanca, pade inšpekcijski ukrep.

Izbris zastavne pravice opravi pristojno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi obvestila inšpektorja (ali organa, ki je izdal akt).

Pristojni inšpektor po vročitvi odločbe gradbišče oz. objekt označi s tablo, kjer je navedeno da je izrečen inšpekcijski ukrep (lastnik ali inšpekcijski zavezanec ne rabi biti navzoč).

IZJEMA: označitev se ne izvede, če za gradnjo ni predpisano GD in pri nezahtevnih objektih.

PREKRŠKI INVESTITORJA

1. gradnja v nasprotju z GD
2. gradi brez pravnomočnega oz. dokončnega GD
3. če ni potreben GD: gradnja v nasprotju s PIA, bistvenimi zahtevami in drugimi predpisi
4. pred izvedbo manjše rekonstrukcije ne pridobi pisnega mnenja, po zaključku ne pridobi pisne potrditve
5. uporablja objekt brez UD ali v nasprotju z GD ali UD
6. ne dogovori izvajanja storitev v pisni obliki
7. ne imenuje vodilnega pogodbenika (če jih je več)
8. ne imenuje nadzornika kadar je potreben
9. ne zagotovi zakoličenja objekta
10. ne prijavi začetka gradnje na predpisani način
11. v primeru menjave vodje nadzora ne ustavi gradbišča dokler ga ne prevzame novi
12. gradbišče ni ohrajeno in zavarovano na ustrezen način
13. gradbišče ni označeno z gradbiščno tablo
14. ne poskrbi za dostopnost predpisane dokumentacije na gradbišču
15. ne dokonča ovoja stavbe v 3 letih od izdaje uporabnega dovoljenja (enostanovanjska stavba)

PREKRŠKI PROJEKTANTA IN VODJE PROJEKTIRANJA

PREKRŠKI PROJEKTANTA

1. ne dogovori izvajanja storitve projektiranja v pisni obliki
2. ne izdela projektne dokumentacije tako, da je ta skladna s PIA, gradbenimi in drugimi predpisi, omogoča kakovostno izvedbo in racionalno rešitev v času gradnje in vzdrževanja objekta
3. za vodenje projekta ne imenuje vodje projektiranja
4. ne zagotovi sodelovanja pooblaščenega strokovnjaka
5. ne imenuje izvajalca pregleda 
6. ne poda izjave (DGD, PZI, PID)

PREKRŠKI VODJE PROJEKTIRANJA

1. potrdi dopustna manjša odstopanja v nasprotju s tem zakonom
2. poda izjavo v nasprotju z zakonom (DGD, PZI, ...)

PREKRŠKI POOBLAŠČENEGA STROKOVNJAKA

1. poda pisno mnenje ali potrditev manjše rekonstrukcije
2. poda izjavo v nasprotju z zakonom (legalizacije)

PREKRŠKI NADZORNIKA IN VODJE NADZORA

1. ne dogovori izvajanja storitve nadzora v pisni obliki
2. začne z delom brez pravnomočnega oz. dokončnega GD
3. za vodenje nadzora ne imenuje vodje nadzora
4. pri graditvi istega objekta nastopa kot izvajalec ali je v poslovni povezavi z njim
5. poda izjavo v nasprotju z zakonom (DZO)

PREKRŠKI IZVAJALCA IN VODJE GRADNJE

PREKRŠKI IZVAJALCA

1. izvaja gradnjo brez pravnomočnega oz. dokončnega GD
2. izvaja gradnjo brez prijave začetka gradnje
3. izvaja gradnjo za katero ni potrebno GD, v nasprotju z PIA in predpisi ki zadevajo bistvene in druge zahteve
4. ne dogovori izvajanja storitve gradnje v pisni obliki
5. opravlja dejavnost gradbeništva brez pogojev za opravljanje dejavnosti
6. za vodenje gradnje zahtevnega objekta imenuje vodjo gradnje, ki nima ustreznih pogojev
7. za vodenje gradnje manj zahtevnega objekta imenuje vodjo gradnje, ki nima ustreznih pogojev
8. ne izvaja gradnje na ograjenem, zavarovanem in označenem gradbišču
9. ne izvaja gradnje skladno s PZI
10. ne vodi gradbenega dnevnika
11. pri izvajanju gradnje ne poskrbi za varnost objekta, življenja, zdravje mimoidočih, sosednjih objektov in okolice
12. poda izjavo v nasprotju z zakonom (DZO)

VODJA GRADNJE

1. poda izjavo v nasprotju z zakonom (DZO)

PREKRŠKI POOBLAŠČENEGA INŽENIRJA S PODROČJA GEODEZIJE

(pooblaščeni inženir s področja geodezije ali geodet z geodetsko izkaznico)

1. podpiše zakoličbeni zapisnik za zakoličbo objekta v nasprotju z GD in PZI

Legalizacija je postopek ureditve pravnega stanja že zgrajenega objekta (ali dela objekta, rekonstrukcije ali spremembe namembnosti) izvedenega:

1. brez gradbenega dovoljenja ALI
2. v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja v katerem se izda odločba o legalizaciji ali dovoljenje za objekt daljšega obstoja.

Legalizacija NI mogoča za objekt zgrajen po 30. aprilu 2004 in bi bilo zanj potrebno pridobiti pravnomočno okoljevarstveno soglasje ali pravnomočno naravovarstveno soglasje (razen če ZRSVN in upravni organ na podlagi izvedene presoje sprejemljivosti zgotovita, da gradnja ne bo škodljivo vplivala na varstvene cilje varovalnih območij).

Z odločbo o legalizaciji ali dovoljenje daljšega obstoja se šteje da ima objekt ali del objekta uporabno dovoljenje. Odločba se izda če je stavba vpisana v kataster nepremičnin ali GJI v kataster GJI (ali dokazilo da je vložena zahteva).

Ugotovitveni postopek - upravni organ se prepriča o dejanskem stanju na terenu.

Zahtevi za izdajo odločbe o legalizaciji s priloži:

1. podatke o vlagatelju zahteve
2. podatke o gradnji
3. dokazilo o vpisu v zemljiško knjigo, če še ni vpisan objekt
4. mnenja mnenjedajalcev ali dokazilo da mnenje ni bilo izdano v roku
5. dokumentacija za legalizacijo DL, ki vsebuje:
   1. zemljiškokatastrski načrt ali elaborat, če še ni vpisan
   2. opis objekta, podatke o vrsti, starosti BTP ter navedbo parcel, podatke o gradbeni parceli in GJI
   3. podatke o PIA (katerikoli od začetka gradnje do izdelave DL) in opis skladnosti
   4. razvrstitev objekta
   5. najmanj 4 fotografije
   6. posnetek obstoječega stanja

Upravni organ izda odločbo o legalizaciji če je bil objekt zgrajen (ali del objekta, rekonstrukcija ali sprememba namembnsoti):

1. vsaj do faze grobih gradbenih del pred uveljavitvijo GZ 17.11.2018 in
2. je vloga za izdajo odločbe o legalizaciji vložena najkasneje do 31.12.2030 in 
3. je skladen s temi zahtevami:
   1. je gradnja dokončana
   2. sta DL podpisala projektant in pooblaščeni strokovnjak - DL izkazuje dejansko stanje gradnje, na njej ni očitnih napak, ne potrjuje pa da gradnja izpolnjuje bistvene in druge zahteve! (izjave ni pri nezahtevnih objektih ali spremembi namembnosti ali če gradnja ni dokončana)
   3. so h gradnji pridobljena mnenja
   4. izpolnjene so investitorjeve obveznosti (vse je plačano)
   5. investitor ima pravico graditi ali je v ZK vpisan kot lastnik
   6. stavba je vpisana v kataster nepremičnin ali GJI v kataster GJI ali je predloženo dokazilo o vpisu
   7. stavba ima minimalno komunalno oskrbo
   8. plačano je nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo

Šteje se, da je gradnja skladna s prostorskim aktom in predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj tudi, če je bilo zanjo pridobljeno lokacijsko dovoljenje (preveritev), pri čemer gradnja od lokacijskega dovoljenja odstopa le v obsegu dopustnih manjših odstopanj.

Če se legalizira neskladno gradnjo, se v postopku izdaje odločbe o legalizaciji ugotavlja skladnost s prostorskim aktom in predpisi, ki so podlaga za mnenja, le za neskladni del gradnje, z odločbo o legalizaciji pa se uredi pravno stanje cele gradnje.

Če je bila gradnja izvedena v različnih časovnih obdobjih, se za ureditev pravnega stanja objekta uporabljajo prostorski, gradbeni in drugi predpisi, ki so veljali ali so se uporabljali kadarkoli v času od začetka gradnje do izdaje odločbe o legalizaciji. Če je bil starejši objekt zgrajen v več etapah (v različnih letih) pred uveljavitvijo GZ, se šteje, da ima uporabno dovoljenje za tisti stari del. Ko pa legaliziraš kasnejše (poznejše) prizidke ali nadzidave, se zanje lahko uporabijo kateri koli predpisi, ki so veljali v času od prve gradnje pa vse do izdaje odločbe o legalizaciji – torej izbere se zate najugodnejši veljavni predpis v tem časovnem razponu. To se vodi kot en postopek.

Odločba o legalizaciji se izda v 90 dneh od vložitve popolne zahteve za legalizacijo.

Pogoj: gradnja z dopustnimi manjšimi odstopanji je bila izvedena pred 1.6.2018 (začetkom uporabe GZ).  

Za pripravo dokumentacije, ki se priloži zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja iz prejšnjega odstavka, se uporabljajo predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, ali predpisi, veljavni v času izdaje uporabnega dovoljenja, če je to za vlagatelja zahteve ugodnejše.

GZ-1 Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja se priloži:

1. PID (izjava projektanta in vodje projektiranja + nadzornika in vodje nadzora - skladnost z GD)
2. mnenje (novo zaradi dopustnih manjših odstopanj)
3. soglasje lastnika sosednjega zemljišča (zaradi dopustnih manjših odstopanj)
4. DZO (izjava nadzornika in vodje nadzora + izvajalca in vodje gradnje - izpolnjevanje bistvenih zahtev in skladnost z GD)
5. opis izvedbe omilitvenih in izravnalnih ukrepov in mnenje organizacije, pristojne za ohranjanje narave, o njihovem delovanju, če so bili v gradbenem dovoljenju določeni izravnalni ukrepi
6. program prvih meritev, kadar je predpisan, če gre za objekt z vplivi na okolje
7. soglasje organa, pristojnega za jedrsko varnost, za začetek poskusnega obratovanja
8. dokazilo o vloženi zahtevi za vpis objekta v kataster nepremičnin oz. v kataster GJI.

Izvršilni predpisi so podzakonski akti (kot so uredbe, pravilniki in odredbe), ki jih izda Vlada ali pristojni minister. Njihov namen je podrobneje določiti in omogočiti praktično izvajanje določb, ki jih postavlja GZ-1.

Minister mora izdati tudi pravilnik za izračun površin in prostornin stavb, in sicer v dveh letih po uveljavitvi GZ-1 ?

Še naprej veljajo naslednji izvršilni predpisi:

Ta zakon začne veljati 31. decembra 2021, uporabljati pa se začne 1. junija 2022

Z dnem vzpostavitve sistema eGraditev se začne uporabljati prijava začetka gradnje manjše rekonstrukcije. 

BIM projektiranje zahtevnih objektov se začne uporabljati tri leta po uveljavitvi tega zakona.