Nadzor gradnje

Zakoličbeni zapisnik je uradni dokument, ki uradno potrjuje prenos načrtovanega objekta na teren.

Naroči ga investitor. Izdela ga geodet (ni specifično opredeljeno, opredeljeno je kdo ga podpiše), če gre za novogradnjo zahtevnega ali manj zahtevnega objekta (razen prizidave) pred prijavo začetka gradnje.

Sestavi se po opravljenem zakoličenju objekta (geodetska storitev) in vsebuje:

• skico zakoličbe;
• podatke o zakoličenih koordinatah, oseh, višinah in drugih zakoličbenih točkah;
• podatke o gradbenem dovoljenju;
• podatke o projektni dokumentaciji za izvedbo gradnje, ki je bila podlaga za zakoličbo;
• podatke o podjetju in
• osebno ime ter identifikacijsko številko pooblaščenega inženirja, ki je zakoličbo izvedel.

Zakoličbeni zapisnik podpišejo (in jamčijo za skladnost zakoličbe z GD in PZI):

• pravna ali fizična oseba s področja geodetskih storitev (geodetsko podjetje)
• njihov pooblaščeni inženir s področja geodezije ali geodet z geodetsko izkaznico
• nadzornik (podjetje)
• vodja nadzora

V kolikor gre za manj zahtevne ali zahtevne gradbeno inženirske objekte je zakoličbeni zapisnik obvezni sestavni del prijave začetka gradnje - osnovna zakoličba (tudi za uvedbo izvajalca v delo). Obveznost naročanja pade na investitorja.

Pri gradnji linijskih objektov potekajo dela v zaporedju. Ker se gradnja izvaja sukcesivno se detajlna zakoličba točk in osi izvaja takrat, ko je to potrebno za posamezno stroko - na zahtevo investitorja in izvajalca del.

Osnovna razlika je v:

• metodi določanja cene, 
• obsegu izvajalčeve odgovornosti in
• prenosu tveganja za količine in nepredvidena dela.

POGODBA Z OBRAČUNOM PO DEJANSKO IZVEDENIH KOLIČINAH (cena na enoto)

1. določitev cene: na mersko enoto del;
2. obračun in knjiga obračunskih mer KOI: po dejansko izmerjenih količinah, obvezno vodenje KOI (izmere in izračuni obsega izvršenih del);
3. projektna dokumentacija: pripravi jo naročnik, projektant (pzi+predizmere, tj. popis del);
4. tveganje za količine: cena na enoto velja za več ali manj dela (odstopanja manj kot 10% predvidenih količin); če je odstopanje več kot 10% se ceno na enoto določi ponovno, tveganje za napake nosi naročnik;
5. dodatna dela: se obračunajo in plačajo posebej, obračunano po cenah za mersko enoto iz pogodbenega predračuna; za nova dela se pripravi nova kalkulacija cene;
6. nadzor: nadzornik preverja vsak list v KOI in potrjuje izračun količin, preden izvajalec pripravi mesečni obračun (začasno situacijo).

POGODBA NA KLJUČ (ključ v roke/ turnkey)

1. določitev cene: skupni, v naprej fiksni znesek za celoten projekt, do konca z UD;
2. obračun in knjiga obračunskih mer KOI: izvajalec ni zavezan voditi KOI za potrebe obračuna plačil, je pa KOI priporočljiva za dokazovanje izvedenih količin pri spremembah obsega ali doadtnih delih, olajša prevzem del in morebitne spore glede količin, potrjuje dejanske spremembe na projektu;
3. projektna dokumentacija: po gradbenih uzancah 2020 se izraz ključ v roke uporablja izključno za mešan tip pogodbe, kjer izvajalec, ki objekt gradi, tega tudi projektira;
4. tveganje za količine: izvajalec prevzema celotno tveganje glede dodatnih in nrepredvidenih del; posebno tveganje so skrite geološke, geomehanske in arheološke razmere;
5. dodatna dela: dogovorjena cena že vsebuje vrednost vseh nepredvidenih in presežnih del, izključuje pa vpliv manjkajočih del nanjo;
6. nadzor: nadzornik nadzornik ne preverja in potrjuje obračuna izvedenih del po postavkah, preverja pa količine izvedenih del, ali je bil opravljen sorazmeren obseg del za potrebe izplačila tranš (obračunska situacija izstavljena kot odstotek končne vsote).

Prijava začetka gradnje: novogradnja, rekonstrukcja ali manjša rekonstrukcija zahtevnega, manj zahtevnega in nezahtevnega objekta in odstranitev zahtevnega in manj zahtevnega objekta.

ZAHTEVNI IN MANJ ZAHTEVNI OBJEKT (po pravnomočnosti oz. dokončnosti):

1. zakoličbeni zapisnik 
2. PZI 
3. podatki o nadzorniku in vodji nadzora (ime, ident. št.)
4. mnenje zvrsn (prevlada druge javne koristi; izravnalni ukrepi, ki morajo biti izvedeni pred začetkom gradnje)
5. pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje (po zakonu o varstvu okolja)
6. v GZ-1B črtano: potrdilo občine o plačanem komunalnem prispevku, če 

NEZAHTEVNI OBJEKT (po pravnomočnosti oz. dokončnosti):

1. podatki o izvajalcu ali nadzorniku
2. v GZ-1B črtano: potrdilo občine o plačanem komunalnem prispevku, če 

NUJNA REKONSTRUKCIJA (brez GD):

1. podatki o nadzorniku ter vodji nadzora (ime in ident. št.)
2. projektna dokumentacija obstoječega objekta ali PZI z izjavo pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva, da stanje obstoječega objekta dopušča nujno rekonstrukcijo (pred GZ1-B samo izjava).

ODSTRANITEV ZAHTEVNEGA ALI MANJ ZAHTEVNEGA OBJEKTA (če je manj kot 1m odmaknjen od objekta na tuji potrebuje GD in namesto PDO se lahko izdela PZI):

1. PDO projektna dokumentacija za odstranitev
2. posnetek obstoječega stanja (če je objekt kulturni spomenik)

MANJŠA REKONSTRUKCIJA (po GZ-1B):

1. mnenje pooblaščenega strokovnja a spo dročja gradbeništva

Ob spremembi podatkov in dokumentacije iz prijave začetka gradnje je te spremembe treba prijaviti!

Začetek gradnje je začetek izvajanja gradbenih, obrtniških ali inštalacijskih del.

Pripravljalna dela so ograditev in priprava gradbišča, odstranitev vegetacije, odstranitev obstoječih objektov, gradnja gradbiščnih priključkov na komunalne vode, utrditev zemljišča ali izvedba izkopov ali nasipov, ki niso konstrukcijski del objekta - nič od tega se konkretno ne navezuje na gradnjo samega objekta.

Uvedba v delo vključuje vse, kar izvajalec sam ni dolžan urediti (obveznosti, brez katerih začetek del ni mogoč ali pravno dovoljen oz. tistih obveznosti ki niso izvajalčeva pogodbena ali zakonska obveznost):

1. izročitev gradbišča (zemljišče oz. objekt na katerem se gradi in pravica dostopa, pravice graditi za vsa zemljišča ali dele objekta, na katerem se izvajajo dela; ograjeno, zavarovano, označeno gradbišče, zakoličba)
2. izročitev zadnje veljavne dokumentacije (PZI oz. druge projektne dokumentacije kadar PZI ni obvezen)
3. izročitev pravnomočnega GD
4. zagotovitev sredstev za financiranje gradnje (dokazi o tem)
5. pridobitev potrebnih soglasij, dovoljenj, prijav (prijava začetka gradnje, soglasja GJI, dovoljenje za zaporo ceste, soglasja lastnikov sosednjih zemljišč ...)
6. imenovanje nadzornika in sklenitev pogodbe z njim
7. izpolnitev pogojev VZD (predpisi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu; imenovati koordinatorja za varnost in zdravje pri delu na gradbišču - VZD koordinator, če je na gradbišču sočasno več izvajalcev)

O uvedbi izvajalca v delo se sestavi poseben zapisnik ali se to zapiše v gradbeni dnevnik.

Sestavljalca gradbenega dnevnika in KOI določi izvajalec z vpisom v ustrezno rubriko uvodnih strani dnevnika. Ta oseba se imenuje pooblaščeni sestavljavec. V praksi ni nujno, da ista oseba vodi gradbeni dnevnik in knjigo obračunskih izmer, sploh pri zahtevnejših objektih. Sestavljavec gradbenega dnevnika je lahko vodja del (VD).

1. preverjanje dovoljenj za izvedbo del (pravnomočnost oz. dokončnost GD, popolnost prijave začetka gradnje, imenovanje nadzora)
2. preverjanje pogojev uvedbe izvajalca v delo (ali so izpolnjeni vsi pogoji popolne uvedbe)
3. preverjanje skladnosti s pravili VZD (varnostni načrt, načrt organizacije ureditve gradbišča, imenovanje koordinatorja VZD)
4. preverjanje skladnosti vgrajenih proizvodov (izjave o lastnosti, skladnost s predvideno uporabo)
5. preverjanje ravnanja z odpadki (evidenčni listi, količine izkopa)

1. preverjanje pravne kakovosti (formalne skladnosti in certifikati; izjava o skladnosti in oznaka CE)
2. preverjanje tehnične kakovosti (s projektom zahtevane lastnosti, npr. protizdrsnost)
3. preverjanje fizičnih lastnosti (dimenzije in vizualno stanje; poškodovanost embalaže, dimenzijska skladnost, barve, razred kakovosti)
4. preverjanje vzdržljivosti (odpornost proti zmrzali, obrabi, kemikalijam)

1. kontrola prevzema, skladiščenja in uporabe materialov (hranjenje in zaščita skladno z navodili proizvajalca, rok uporabnosti, navodila za vgradnjo)
2. preverjanje pripravljenosti in kakovosti podlage (vsebnost vlage, trdnost in čistost podlage, ravnost podlage)
3. kontrola vgradnje (pravilna metoda vgradnje, upoštevanje odprtega časa, sanacija podlage)
4. preverjanje toleranc (ravnost fug, odstopanja med ploščicami, ploskost obloge ...)
5. preverjanje izvedbe dilatacijskih stikov (širina dilatacij, tesnenje ...)
6. preverjanje skladnosti z bistvenimi zahtevami (pravilna vgradnja požarnih elementov ...)

Količine zemeljskih del se na terenu kontrolirajo z oceno dejansko izkopane kubature glede na mere in faktor razrahljivosti ter s preverjanjem količin po odvoznih listih in potrdilih o prevzemu materiala ali odpadkov. Geodetska meritev se običajno uporablja le za končno preverbo večjih faz.

Več dela - količina izvedenih del, ki presegajo količine del, predvidene (v popisu del) pogodbi (10% pravilo- cena za enoto, določena v pogodbi, velja tudi za več dela, če ta ne presegajo 10 % predvidenih količin; če odstopanje presega 10 %, je potrebna ponovna določitev cene na enoto in izvajalec ima pravico zahtevati podaljšanje roka za izvajanje del)

Dodatna dela - dela, ki niso bila dogovorjena v osnovni pogodbi in niso nujna za izpolnitev pogodbe, naročnik pa zahteva da se izvedejo in dela, ki jih je zaradi spremembe projektne dokumentacije treba izvesti dodatno. Cena na enoto se določi s pogodbo o izvajanju dodatnih del. Naročnik je izvajanje dodatnih del dolžan najprej ponuditi izvajalcu, preden jih naroči drugemu. Izvajalec jih lahko odkloni.

Nadzornik ne sme izdelovati sprememb projektne dokumentacije za izvedbo gradnje ali projektne dokumentacije izvedenih del, razen če pri tem objektu nastopa kot projektant.

Oba morata zagotavljati skladnost izvedbe z dokumentacijo.

Izvajalec z rešitvam ne soglaša v smislu, da jih rabi odobravat ampak jih sprejme kot zavezujoče in je dožan opozoriti, če je mnenja, da so pomanjkljive ali nevarne.

Nadzornik pa ne soglaša s projektnimi rešitvami, ampak preverja, ali je izvedba z njimi skladna.

Zastavitev del:

Nadzornik mora opozoriti na tehnične rešitve v PZI, ki bi lahko bile v nasprotju z gradbenim zakonom (GZ), gradbenim dovoljenjem, predpisi ali drugimi pravili. Pri preverjanju tehničnih rešitev upošteva le tiste, ki se nanašajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev po GZ-1. Če se dela ne izvajajo skladno z omenjenim mora ustaviti delo.

Če izvajalec v projektni dokumentaciji opazi pomanjkljivosti, ki ogrožajo varnost objekta, življenje ali zdravje ljudi, promet ali sosednje objekte, mora izvajalec ustaviti izvajanje del, dokler pomanjkljivosti niso odpravljen.

Ja.

Obligacijski zakonik (OZ) obravnava primer, ko je projektant, ki je izdelal načrt gradbe, in mu je bil zaupan nadzor nad izvršitvijo del, odgovoren tudi za napake v izvršenih delih, ki so nastale zaradi vzrokov izvajalca, če bi jih bilo mogoče opaziti ob običajnem in primernem nadziranju del. To nakazuje, da je združevanje funkcij možno, vendar pod posebnim režimom odgovornosti.

Nadzornik pri gradnji istega objekta ne sme nastopati kot izvajalec in z njim ne sme biti v poslovni ali lastniški povezavi. Kot pooblaščeni strokovnjak, ki opravlja naloge nadzora, lahko v imenu nadzornika nastopa samo posameznik, ki ne vodi gradnje tega objekta ali ne opravlja druge naloge za izvajalca.

Analiza cene postavke je podrobna razčlenitev stroškov, ki omogoča finančno opredelitev gradbenega projekta.

Postavka je najnižja opisna oblika posamezne storitve ali dela v popisu del, ki ji je določena merska enota. Analiza cene postavke je vezana na strukturo cene za mersko enoto in je sestavljena iz kalkulativnih elementov strukture cene:

• A material za izdelavo
• B stroški dela
• C amortizacija in drugi stroški v zvezi z osnovnimi sredstvi
• D splošni stroški (režija gradbišča, režija podjetja)
• E dobiček

Prodajna cena je sestavljena iz lastne cene (A+B+C+D) in pribitka za dobiček (E).

A+B+C so direktno vezani na delo in jih imenujemo čisti produkcijski stroški.

Analiza cene je pravno pomembna, saj omogoča nadzor nad gibanjem stroškov in služi kot podlaga za uveljavljanje sprememb cene. 

Če se cena posameznega kalkulativnega elementa ali vseh skupno spremeni za več kot 2% (na podlagi katerih je bila cena določena) lahko izvajalec zahteva zvišanje cene postavke (posebne gradbene uzance).

Sprememba pogodbene cene zaradi povišanja ali znižanja indeksa rasti cen življenjskih potrebščin se lahko zahteva po preteku enega leta od sklenitve pogodbe in ko kumulativno povečanje ali znižanje indeksa rasti cen življenjskih potrebščin preseže 5 % vrednosti, šteto od preteka enega leta od sklenitve pogodbe.

Pogodbenik ne more zahtevati spremembe cene zaradi spremenjenih okoliščin, ki so nastale po preteku roka, določenega za izpolnitev njegove obveznosti, razen če je za zamudo kriva druga pogodbena stran.