Pravilnik o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov

Opozorilo: Objave temeljijo na vprašanjih s spletne strani ZAPS in predstavljajo osebne učne zapiske za strokovni izpit PA. Vsebina ni uradno gradivo ZAPS in ni zagotovljeno, da je popolnoma pravilna. Uporaba izključno na lastno odgovornost.

Pravilnik o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov (Uradni list RS, št. 30/23)

Obravnava projektne in druge dokumentacije.

Projektna dokumentacija:

  1. projektna dokumentacija za pridobitev projektnih in drugih pogojev (DPP),
  2. projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD),
  3. projektna dokumentacija za izvedbo gradnje (PZI),
  4. projektna dokumentacija za odstranitev objekta (PZO),
  5. projektna dokumentacija izvedenih del (PID),
  6. projektna dokumentacija za legalizacijo (DL).

Druga dokumentacija:

  1. dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte (DNZO),
  2. dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti (DSN),
  3. dokazilo o zanesljivosti objekta (DZO).

Za hrambo gradiv, ki so podlaga za izdelavo projektne dokumentacije, je odgovoren projektant. Projektant mora vsa gradiva, ki so podlaga za izdelavo projektne dokumentacije, in tudi projektno dokumentacijo hraniti 10 let.

Gradnja po GZ-1 je novogradnja, rekonstrukcija, manjša rekonstrukcija, vzdrževanje objekta, vzdrževalna dela v javno korist, odstranitev in sprememba namembnosti.

Projektna dokumentacija za legalizacijo DL, ki je namenjena ureditvi pravnega stanja že zgrajenega objekta, dela objekta, rekonstrukcije ali spremembe namembnosti objekta, izvedenega brez gradbenega dovoljenja. Legalizacija ni gradnja, ampak postopek ureditve pravnega stanja.

Zahteva + dokazilo o vpisu v ZK + mnenja mnenjedajalcev + projektna dokumentacija za legalizacijo DL, ki vsebuje:

  1. ZK načrt ali elaborat, če objekt še ni vpisan v ZK
  2. opis objekta, podatke o starosti, vrsti, BTP, navedbo parcel, podatke o gradbeni parceli in GJI
  3. podatke o PIA (katerikoli od začetka gradnje do zahteve) in opis skladnosti s PIA
  4. razvrstitev objekta
  5. najmanj 4 fotografije
  6. posnetek obstoječega stanja

Pogoji: vpis v ZK, urejena pravica graditi, minimalna komunalna oskrba, podpisana izjava, gradnja je končana pred 17.11.2018, izpolnjene so investitorjeve obveznosti (plačila) in plačana uzurpacija in degradacija

Namen DL je ureditev pravnega stanja in pridobitev dovoljenj (odločba, s katero se šteje da ima objekt uporabno dovoljenje).

 

Splošni pogoji za manjša odstopanja:

  • objekt in gradbena parcela sta skladna s PIA iz časa izdaje GD
  • objekt in gradbena parcela ne posegata na zemljišča izven določenih v GD
  • gradnja je skladna s predpisi mnenjedajalcev
  • izpolnjene so bistvene in druge zahteve
  • zagotovljena je minimalna komunalna oskrba
  • ni spremembe glede klasifikacije
  • objekt se ne razvrsti v višjo zahtevnost

 

Manjša dopustna odstopanja (za stavbe, objekte prometne infrastrukture, industrijske komplekse in GIO razen objektov za preprečevanje zdrsa in ograditev ter GIO, ki niso uvrščenii drugje):

  1. posamezne mere se povečajo za največ 0,5 m ali se zmanjšajo
  2. horizontalno se objekt premakne za največ 1,0 m
  3. ničelna kota objekta se spremeni za največ 1,0 m

 

Manjša dopustna odstopanja za druge GIO:

  1. posamezne zunanje mere se zmanjšajo
  2. posamezne zunanje mere se ne povečajo razen:
    1. višina za največ 0,5 m pri ograji ali opornem zidu
    2. dolžine pri pozemnem linijskem objektu
    3. dolžine za največ 1,0 m pri opornem zidu in ograji
    4. zunanje mere za največ 1,0 m pri transformatorskih postajah srednjega in nizkonapetostnega nivoja
  3. horizontalno se objekt premakne tako, da s svojim varovalnim pasom ne poseže na druge parcele, za katere ne izkazuje pravice graditi

 

Manjša dopustna odstopanja za AC, HC in glavne ceste, regionalne in z vsemi temi cestami povezani objekti:

  1. zunanje mere se zmanjšajo
  2. zunanje mere se povečajo za 20 %
  3. horizontalno se objekt premakne tako, da s svojim varovalnim pasom ne poseže na druge parcele, za katere ne izkazuje pravice graditi

DOPUSTNA MANJŠA ODSTOPANJA NA GRADBIŠČU

  1. Če pride do DMO med gradnjo, morata vodja projektiranja in vodja nadzora ta odstopanja pred izvedbo spremembe vpisati v gradbeni dnevnik in jih potrditi s podpisom.
  2. Če odstopanje vpliva na izdana mnenja mnenjedajalcev, je treba pred izvedbo del pridobiti novo mnenje, ki potrjuje skladnost spremembe s predpisi.
  3. Če odstopanje vpliva na izpolnjevanje bistvenih in drugih zahtev (npr. stabilnost, požarna varnost), se izdela nova ali spremenjena projektna dokumentacija za izvedbo gradnje (PZI).
  4. Dela se lahko nadaljujejo po teh vpisih in po pridobitvi morebitnih novih mnenj/pri upravnemu organu vložene spremenjene PZI.

VEČJA ODSTOPANJA OD GRADBENEGA DOVOLJENJA

Kadar odstopanje presega meje DMO (npr. večji premik objekta ali bistveno povečanje dimenzij), je to neskladna gradnja, ki zahteva Spremembo gradbenega dovoljenja (GD).

  1. Če vodja nadzora med gradnjo ugotovi, da gre za neskladje, ki presega dopustna odstopanja, mora takoj obvestiti investitorja in izvajalca ter ugotovitve in predloge za popravo vpisati v gradbeni dnevnik. Če se kršitve (večje odstopanje) kljub opozorilu gradijo naprej ali če napake niso pravočasno odpravljene, mora vodja nadzora ustaviti gradnjo in ugotovljene kršitve prijaviti pristojnemu inšpektorju.
  2. Investitor mora nato vložiti zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja s spremenjenim DGD (ki ga izdela projektant) in pridobiti nova mnenja tistih mnenjedajalcev in soglasja tistih strank, na katere sprememba vpliva.
  3. Gradnjo objekta (tistega dela, ki je v neskladju) se sme nadaljevati šele po pravnomočnosti oziroma dokončnosti novega gradbenega dovoljenja in ...
  4. če je bilo GD spremenjeno zaradi večjih odstopanj, to pomeni, da je prvotni PZI postal neveljaven za tisti del gradnje. Zato je treba spremenjen PZI priložiti dopolnitvi prijave začetka gradnje, ko je spremenjeno GD pravnomočno in da se gradnja lahko nadaljuje (8 dnevni rok po popolni prijavi).

 

Osnovni namen je:

  • skladnost z zahtevami prostorskega izvedbenega akta PIA
  • skladnost z gradbenimi in drugimi predpisi
  • omogočanje kakovostne izvedbe objekta
  • racionalne rešitve v času gradnje, obratovanja in vzdrževanja objekta.

Potem pa ima tudi vsaka projektna dokumentacija svoj namen:

  • DPP - Omogoča mnenjedajalcu, da določi pogoje za nadaljnjo izdelavo dokumentacije in za izvedbo gradnje, uporabo in vzdrževanje objekta
  • DGD - Omogoča mnenjedajalcu, da se opredeli glede skladnosti dokumentacije s predpisi, upravnemu organu pa, da odloči o izpolnjevanju pogojev za izdajo GD
  • PZI - Zagotovitev strokovnih navodil za zakoličenje objekta, izvajanje gradnje in dokazovanje izpolnjevanja bistvenih in drugih zahtev
  • PZO - Zagotovitev varne in racionalne izvedbe odstranitve zahtevnega ali manj zahtevnega objekta
  • PID - Pridobitev uporabnega dovoljenja ter uporaba in vzdrževanje objekta. Prikazuje izvedeno stanje in odstopanja
  • DL - Ureditev pravnega stanja objekta, zgrajenega brez GD ali v nasprotju z GD, s čimer se pridobi Odločba o legalizaciji

 

https://pisrs.si/api/datoteke/integracije/351619206

DPP - zbirni prikaz z obrazci in lokacijskimi prikazi

DGD - zbirni prikaz z obrazci, tehničnim poročilom, lokacijskimi in tehničnimi prikazi

PZI - zbirni prikaz z obrazci, zbirnim tehničnim poročilom, lokacijskimi prikazi in izkazi + načrti z obrazci, tehničnim poročilom in tehničnimi prikazi + priloge (elaborati in študije)

PZO - zbirni načrt z obrazci, tehničnim poročilom, lokacijskimi prikazi in tehničnimi prikazi

PID - zbirni načrt z obrazci, zbirnim tehničnim poročilom in lokacijskimi prikazi + načrti z obrazci, tehničnim poročilom in tehničnimi prikazi 

DL - zbirni načrt z obrazci in grafičnimi prikazi 

 

Pravilnik o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov

  1. Tekstrualni del: 
    1. obrazci
    2. tehnična poročila
  2. Grafični del
    1. lokacijski prikazi
    2. tehnični prikazi

Izdelajo se skladno s Pravilnikom o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov in skladno s Standardom ZAPS 03 in 04.

GZ-1 določa, da lahko pristojni poklicni zbornici (ZAPS in IZS), po predhodnem soglasju ministra, s pravili stroke uredita tehnična vprašanja, povezana s pripravo projektne dokumentacije.

Torej: Pravilnik določa pravno obliko in obvezno vsebino za dovoljevanje, medtem ko Standardi ZAPS določajo podrobnejše tehnične rešitve in vprašanja izvedbe, s katerimi se zagotavlja kakovost projekta.

 

 

 

 

Zahtevi za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja (za odločbo v integralnem postopku) je potrebno priložiti tudi poročilo o vplivih na okolje PVO.

Vsebina poročila je natančno določena v Uredbi o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave. 

V tehnično poročilo DGD v poglavje

  • opis objekta: povzetek PVO - opis obstoječega stanja okolja
  • opis vplivov gradnje: povzetek PVO - opis emisij in obremenitev, opis ukrepov ...
  • druge vsebine, če je tako določeno s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj se doda:
    • poročilo o vplivih na okolje PVO
    • priloge, strokovne podlage in študije, ki so bile izdelane v postopku presoje vplivov na okolje

V grafične prikaze DGD se doda:

  • grafični prikazi območij pomembnega vpliva na okoljske dejavnike (hrup, emisije, sevanje; to so karte, ki natančno pokažejo, kam sega negativni vpliv gradnje ali obratovanja izven gradbišča)
  • zbirni grafični prikaz vseh pomembnih vplivov na okoljske dejavnike
  • grafični prikaz ukrepov za zmanjšanje vplivov na okolje

Pri DGD za rekonstrukcije in prizidave se skladno s Pravilnikom o projektni in drugi dokumentaciji in obrazcih pri graditvi objektov upoštevajo enake določbe kot za splošen DGD (7. člen pravilnika) + dodatne vsebine:

Tehnično poročilo vsebuje tudi:

  1. opis konstrukcijskih ukrepov, ki so del rekonstrukcije ali prizidave
  2. utemeljitev povečanja dimenzij objekta (pri rekonstrukciji se lahko dimenzije povečajo samo zaradi usklajevanja z BZ ali zaradi manjše rekonstrukcije)
  3. fotografije obstoječega objekta

Lokacijski prikazi:

  1. če se horizontalne dimenzije ne povečujejo potem se praviloma prikaže samo situacija obstoječega stanja.
  2. če se horizontalne dimenzije povečajo potem gradbena in ureditvena situacija lahko prikazuje celotno zemljišče ali pa samo del zemljišča na katerem se izvaja rekonstrukcija ali prizidava

Tehnični prikazi:

  1. v tlorisih in prerezih obstoječega stanja se označijo konstrukcijski elementi, ki so predmet odstranitve, rekonstrukcije ali prizidave
  2. dodajo se prikazi ki so pomembni za ugotavljanje skladnosti z ZVKD če gre za varovane objekte (stavbna dediščina)

Izpolnjevanje bistvenih zahtev:

Preverjanje izpolnjevanja bistvenih in drugih zahtev se omeji na tiste zahteve, ki so predmet spreminjanja objekta in pri tem se gradbenotehnične lastnosti objekta ne smejo poslabšati - dokazati!

V zbirnem tehničnem poročilu je potrebno opisati in utemeljiti, če izpolnjevanje bistvenih zahtev ni v celoti zagotovljeno zaradi tehnične neizvedljivosti, nesorazmernosti stroškov ali kar je objekt posamično varovan s področja kulturne dediščine (če je to utemeljeno v pogojih oz. mnenju/ soglasju ZVKDS in z odstopanjem ne smejo biti neposredno ogroženi varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, sosednje nepremičnine ali okolje ).

Možnost pridobitve predodločbe, ki je bila v prejšnji zakonodaji podlaga za preverjanje določenih pogojev, je bila s strani GZ-1 odpravljena (črtana)

Projektna dokumentacija DGD, ki se je priložila zahtevi za predodločbo, je vsebovala le tiste tekstualne opise, podatke in grafične prikaze, ki so se nanašali na vsebino zahteve investitorja in omogočali organu, da o njih odloči.

  1. Zbirni načrt
    1. obrazci 1A, 2A, 2B (2D), 3, 4A, 4B, 4C, 4D
    2. zbirno tehnično poročilo
      1. opis objekta in njegovih značilnosti
      2. povzetek tehničnih poročil načrtov
      3. navedba in utemeljitev dopustnih manjših odstopanj
      4. opis izpolnjevanja bistvenih in drugih zahtev (opis in utemeljitev neizpolnjevanja)
    3. lokacijski prikazi 
      1. pregledna situacija
      2. prikaz zunanje ureditve in površin na gradbeni parceli
      3. komunalni zbirnik
      4. grafični podatki za zakoličbo ali georeferenciranje v prostoru
      5. prikaz dopustnih manjših odstopanj
    4. izkazi
  2. Načrti s področja:
    1. arhitekture
      1. obrazci 1C, 2C
      2. tehnično poročilo
        1. opis projektnih rešitev
        2. navedba materialov in navodila za vgradnjo 
        3. analiza in izračuni dokazovanja bistvenih in drugih zahtev
      3. tehnični prikazi (glede na stavbe, odprt prostor, GIO, in na tip načrta)
    2. gradbeništva
    3. elektrotehnike
    4. strojništva
    5. tehnologije
    6. požarne varnosti
    7. geotehnologije in rudarstva
    8. geodezije
    9. prometnega inženirstva
    10. krajinske arhitekture
    11. drugi načrti
  3. Priloge (elaborati in študije)

Vodilni načrt v okviru PZI je tisti, ki je osnova za izdelavo zbirnega načrta in je načrt s strokovnega področja, ki glede na namen objekta prevladuje.

ODSTRANITEV OBJEKTA - dokumentacija PZO kot zbirni načrt z obrazci, tehničnim poročilom, lokacijskimi prikazi in tehničnimi prikaz

PROIZVOD - če gre za proizvod, se posamezne vsebine načrtov lahko nadomestijo z tehnično dokumentacijo proizvoda, ki dokazuje bistvene zahteve

VEČ ENAKIH OBJEKTOV - če se izdela več enakih objektov, se lahko priloži le en komplet načrtov

PRIPRAVLJALNA DELA - pri pripravljalnih delih se smiselno uporabijo določbe 11. do 15. člena Pravilnika (vsebina PZI)

ETAPA - če se prijavi etapo, ki je funkcionalna celota se izdela PZI najmanj v obsegu za to etapo

SPREMEMBA PZI - pri spremembi PZI se smiselno uporabijo določbe 11. do 15. člena Pravilnika (vsebina PZI), tiste ki se navezujejo na spremembe in se barvno označijo

17. člen Pravilnika o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov:

ob upoštevanju naročila investitorja ter glede na namen, vrsto, velikost in druge značilnosti objekta se izdelajo vsebine, ki jih ni potrebno priložiti prijavi začetka gradnje:

  1. opis del s popisom materialov in opreme
  2. navodila za izvedbo, ki ne vplivajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev
  3. tehnični prikazi opažev
  4. tehnični prikazi montaže, demontaže gradbenih elementov in montaže, demontaže stikov požarno odpornih gradbenih elementov in sklopov, ki ne vplivajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev
  5. tehnične prikaze shem in detajlov gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del, ki ne vplivajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev;
  6. tehnične prikaze notranje opreme, barvne študije in materiale elementov, brez vpliva na bistvene zahteve;
  7. tehnične prikaze in navodila za vgradnjo opreme;
  8. tehnične prikaze zaščite obstoječih dreves med gradnjo
  9. druge potrebne tehnične prikaze, ki ne vplivajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev

Glavni namen dokumentacije PID je dvojen:

  1. pridobitev uporabnega dovoljenja
  2. uporaba in vzdrževanje objekta

Vsebina PID:

  1. ZBIRNI NAČRT
    1. obrazci 1A, 2F, 3, 4C (če je prišlo do odstopanj od PZI pa še 1B, 4A, 4B)
    2. zbirno tehnično poročilo
      1. opis izvedenega stanja in skladnost z DGD in PZI
      2. navedba in utemeljitve dopustnih manjših odstopanj od DGD in PZI (če je do sprememb prišlo med gradnjo) in navedbo listov posameznih načrtov kjer so odstopanja prikazana in navedbo novih mnenj, če so bila zaradi odstopanj pridobljena
      3. opis izpolnjenosti pogojev za delovanje izravnalnih ukrepov (če so določeni v GD)
    3. lokacijski prikazi (se izdelajo če je priško do manjših dopustnih odstopanj od DGD in PZI)
  2. POSAMEZNI NAČRTI se izdelajo če je med gradnjo prišlo do odstopanj od PZI in DGD; izdelajo se le načrti, kjer so bile spremembe
    1. obrazci 1C, 2C
    2. tehnično poročilo (opis izvedenega stanja, opis in utemeljitev manjših odstopanj od DGD in PZI)
    3. tehnični prikazi

Če projektna dokumentacija izvedenih del prikazuje objekt, ki ga je bilo treba nemudoma izvesti za odvračanje nevarnosti in povzročitve nadaljnje škode ob neposredni ogroženosti ali nastanku naravnih in drugih nesreč, ali vojaško-inženirski objekt, zaklonišče ali drug zaščitni objekt med izrednim ali vojnim stanjem in bo postal stalni objekt ali objekt nujne rekonstrukcije, zbirni načrt vsebuje obrazce 1A, 1B, 2G, 3, 4A, 4B, 4C in zbirno tehnično poročilo, ki opisuje izvedeni objekt.

Namen dokazila o zanesljivosti DZO je dokazati da:

  • objekt v celoti izpolnjuje bistvene in druge zahteve (glede na namen, vrsto, zmogljivost, predvidene vplive in druge značilnosti objekta)
  • je objekt skladen z izdanim gradbenim dovoljenjem in dopustnimi manjšimi odstopanji

DZO ni projektna dokumentacija, ampak zbirka dokazil in izjav, ki potrjujejo izvedeni objekt. Sestavljen je iz dveh delov:

  1. VODILNA MAPA 
    1. obrazec 5A (podpiše nadzornik in vodja nadzora)
    2. priloge
      1. gradbena dovoljenja, projektni pogoji, mnenja,
      2. pogodbe med investitorjem in nadzornikom in investitorjem in izvajalci,
      3. izkazi, poročila, zapisniki,
      4. ostale meritve in pregledi
      5. meritve poskusnega obratovanja,
      6. navodila za obratovanje in vzdrževanje
  2. DOKAZILA IZVAJALCA
    1. obrazec 5B (podpiše izvajalec in vodja gradnje)
    2. priloge
      1. pogodbe med investitorjem in izvajalcem
      2. dokazila glede gradbenih del
      3. dokazila glede pripravljalnih del na gradbišču
      4. dokazila glede inštalacij
      5. dokazila glede zaključnih del
      6. dokazila glede krovstva in specializiranih gradbenih del
      7. izkazi, poročila, zapisniki

Zaradi smrti udeležencev pri graditvi, starosti objekta, prenehanja poslovanja, stečaja ali drugih okoliščin se dokazovanje izpolnjevanja bistvenih zahtev deloma ali v celoti nadomesti z izjavo, kot je določena s Prilogo 15D, ki je sestavni del tega pravilnika.