Uredba o razvrščanju objektov in pravilnik o začasnih objektih

KLASIFIKACIJA

Klasifikacija objektov določa namen uporabe objekta. 

Za klasificiranje se uporablja slovenska klasifikacija CC-SI. Klasifikacija je zasnovana tako, da je uporabna za različne namene, kot so projektiranje, dovoljevanje, odmera komunalnega prispevka, označevanje tehničnih smernic, evidentiranje podatkov in statistične namene.

Klasifikacija se določa na naslednjih ravneh:

• Področje (enomestna šifra)
• Oddelek (dvomestna šifra)
• Skupina (trimestna šifra)
• Razred (štirimestna šifra)
• Podrazred (petmestna šifra)

RAZVRŠČANJE

Razvrščanje objektov je določitev zahtevnosti objektov.

Objekti se glede na zahtevnost razvrščajo na:

1. Zahtevne objekte
2. Manj zahtevne objekte
3. Nezahtevne objekte
4. Enostavne objekte

Za razvrščanje se uporabljajo splošna merila (kot so velikost, površina, prostornina, višina, globina in etažnost) in posebna merila, ki so vezana na klasifikacijo objekta (CC-SI).

KAKO SE UREDBA UPORABLJA PRI PROJEKTIRANJU?

1. določitev namena objekta - klasifikacije (skladnost s PIA, vsebina tehničnih smernic, vloga objekta: glavni ali pomožni)
2. razvrščanje glede na zahtevnost pogojuje dovoljevanje in vsebino načrtov (enostavni objekt brez GD, nezahtevni GD po enostavnem postopku, manj zahtevni in zahtevni GD)

POSAMEZEN OBJEKT je objekt, ki se samostojno razvršča in klasificira. Za to mora izpolnjevati naslednja splošna pogoja:

1. konstrukcijsko samostojen
2. funkcionalno samostojen (uporablja se samostojno)

Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt. Sestavljen je iz gradbenih proizvodov, proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami, ki jih potrebuje za svoje delovanje. Zanj se štejeta tudi začasni objekt in grajeni objekt na drevesu, namenjen opravljanju dejavnosti.

SAMOSTOJEČA STAVBA je stavba z vsemi vgrajenimi deli, inštalacijami, napravami in opremo v stavbi, ki skupaj zagotavljajo njeno delovanje.

KO SE OBJEKTI DOTIKAJO:

• dvojčki in vrstne hiše - posamezna stanovanjska enota se šteje za posamezen objekt tudi če je konstrukcijsko povezana. če ima ločen vhod, svoje temelje in streho
• samostoječe stavbe, ki se dotikajo - se lahko razvrščajo samostojno če so konstrukcijsko in požarno ločene, vsaka ima svoj vodovodni, kanalizacijski in elektro priključek - ne glede na morebitno fizično povezanost

FIZIČNA POVEZANOST pomeni, da je ena stavba z grajenim elementom (vrata, hodnik, dvigalo, tunel) povezana z drugo stavbo. Samo povezanost z inštalacijami se ne šteje za fizično povezanost.

Pričakuje se sprejetje predpisa, ki ureja način izračuna površin in prostornin stavb, do takrat pa se uporablja SIST ISO 9836.

PRAVILA IZRAČUNAVANJA VELIKOSTI

Za razvrščanje stavb glede na njihovo zahtevnost se uporabljajo naslednja merila velikosti:

ETAŽNOST - Prostor med talno in stropno konstrukcijo, ali med zaporednima stropnima konstrukcijama, ali med zadnjo stropno konstrukcijo in streho. Za etažo se šteje tudi prostor nad pohodno streho, ki se lahko uporablja (npr. za odprto pohodno teraso, skladiščenje ali parkiranje). Kot prva etaža se šteje prostor med tlemi in prvo stropno konstrukcijo. Pohodne terase se glede na konstrukcijo lahko štejejo kot etaže.

POVRŠINA - BTP obsega površine, ki so ograjene in pokrite, zunanje pokrite površine in zunanje ograjene površine. Neto tlorisna površina (NTP) se izračuna kot vsota površin vseh prostorov, ki pripadajo delu stavbe.

PROSTORNINA - Bruto prostornina v skladu s predpisom, ki ureja način izračuna površin in prostornin stavb.

VIŠINA - Višina za razvrščanje je največja razdalja od kote tlaka najnižje etaže stavbe do vrha stavbe. Za najnižjo višinsko koto stavbe se šteje višina tlaka v prvi etaži. Višinski gabarit se opredeli z višino v metrih za etaže pod terenom in nad njim, merjeno od izhodiščne kote terena.

Višina za razvrščanje gradbeno inženirskega objekta je razdalja od najnižje točke objekta (temelj) do vrha objekta.

GLOBINA - Največja razdalja od kote tlaka najnižje etaže stavbe do najvišje točke terena, s katerim se stavba stika. Globina stavbe je pomembna predvsem pri zahtevnih objektih, kjer globlji podzemni deli (nad 15 m) ali tri ali več podzemnih etaž določajo zahtevnost.

Globina za razvrščanje gradbeno inženirskega objekta je razdalja od najnižje točke objekta (temelj) do najvišje točke terena.

GLAVNI OBJEKT - Glavni objekt je tisti, ki predstavlja osnovni namen gradnje. Glavni objekt definira pomožni objekt. Pri investicijski nameri, kjer se gradi več objektov, se za glavnega opredeli tisti, ki najbolj nazorno opredeljuje predvideno rabo območja.

POMOŽNI OBJEKT - Pomožni objekt je objekt, ki funkcionalno dopolnjuje glavne obstoječe ali načrtovane objekte. Njegov namen je izboljšati in dopolniti bivalne, delovne ali obratovalne pogoje glavnega objekta. Lahko je samostoječ ali pa se dotika osnovnega objekta, vendar z njim konstrukcijsko ni povezan. Praviloma po velikosti ne presega osnovnih objektov. Zanj niso potrebni novi komunalni in drugi priključki. Gradi se na zemljišču, ki je namenjeno redni rabi objekta.

Pomožnemu objektu se poleg njegove lastne klasifikacije (določene glede na njegov namen) doda tudi klasifikacija glavnega objekta.

ZUNANJE NAPRAVE IN ZUNANJA OPREMA - zunanje naprave in zunanja oprema so zunanje tehnološke naprave oziroma zunanja grajena oprema. Njihov namen je služenje delovanju objekta.

Zunanje naprave in oprema se samostojno klasificirajo in razvrščajo le, če imajo v Prilogi 1 svojo klasifikacijo. Če se zunanja oprema in naprave gradijo na obstoječih javnih površinah, se to ureja kot urbana oprema. Če so namenjene delovanju objekta in so priključene na notranjo NN inštalacijo stavbe (samooskrba), se vedno razvrščajo med enostavne objekte.

PRIKLJUČKI OBJEKTA - Priključek je povezava objekta na objekte gospodarske javne infrastrukture (GJI) in daljinsko ogrevanje. Priključki se razvrščajo popolnoma samostojno kot enostavni objekti.

ZUNANJA UREDITEV OBJEKTA - zunanja ureditev objekta je utrjena oziroma zelena površina ob objektu, ki sta trajno namenjeni njegovi redni rabi.

Zahtevnost objektov je opredeljena tudi v prilogi 1 Uredbe o razvrščanju objektov.

Splošna pravila pa so naslednja:

1. ZAHTEVNI OBJEKT
   1. objekt s kesonskim temeljenjem ali pilotnim s piloti daljšimi od 15 m
   2. njegovi podzemni deli so globlji od 15 m
   3. ima 3 ali več podzemnih etaž
   4. višina objekta presega 25 m
   5. ima prednapet, na gradbišču izdelan konstrukcijski element z nosilnim razponom nad 10 m
   6. najnižja točka konstrukcije je vsaj 5 m nad terenom
2. MANJ ZAHTEVNI OBJEKT
   1. tisti ki ni zahteven, nezahteven ali enostaven
3. NEZAHTEVNI OBJEKT
   1. stavba
      1. ima samo eno etažo
      2. njena višina ne presega 6 m
      3. njena globina ne presega 2 m
      4. za izgradnjo ni potreben nasip ali izkop višine oz. globine 2 m
   2. gradbeno inženirski objekt
      1. njegova višina ne presega 10 m
      2. njegova globina ne presega 4 m
      3. njegov nosilni razpon ne presega 5 m
4. ENOSTAVNI OBJEKT
   1. stavba
      1. ima samo eno etažo
      2. njena višina ne presega 4 m
      3. njena globina ne presega 1 m
      4. za izgradnjo ni potreben nasip ali izkop višine oz. globine 2 m
   2. gradbeno inženirski objekt
      1. njegova višina ne presega 5 m
      2. njegova globina ne presega 2 m
      3. njegov nosilni razpon ne presega 4 m

Za enostavni objekt štejejo tudi:

1. priključek, vrtina za zajem toplote iz vode in zemljine,
2. ekološki otok,
3. objekt za oglaševanje in informacijski pano,
4. naprava in gradbeni element za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja,
5. urbana oprema in spominska obeležja, ki se gradijo na obstoječih javnih površinah,
6. zunanja naprava in zunanja oprema za proizvodnjo in shranjevanje električne energije iz obnovljivih virov energije.

Nezahtevni/enostavni objekt je tudi oporni zid z ograjo, če oporni zid in ograja vsak zase ne presegata meril za nezahtevni/enostavni objekt.

VEČNAMENSKI OBJEKT

Namen se klasificira po pretežni rabi:

1. merilo za določitev pretežne rabe je BTP
2. določi se BTP posamezne funkcionalne enote (deli, ki se uporabljajo za isti namen, ne glede na lego v stavbi)
3. določitev klasifikacije CC-SI posamezni funkcionalni enoti
4. pripis površin skupnih delov glede na delež posameznih delov
5. določitev pretežne rabe (najprej se določi prevladujoče področje (1 ali 2), nato oddelek, skupino in razred ter podrazred; če ima enak namen točno polovica uporabne površine se objekt razvrsti v tisti del, ki je v CC-SI naveden prej.
6. če se objektu ali delu objekta namen uporabe spremeni vsaj enkrat v letu in zato niso obvezna gradbena dela, se objekt lahko klasificira po obeh namenih uporabe.

FUNKCIONALNO ZAOKROŽENO OBMOČJE

Funkcionalni kompleks je gradbeni inženirski objekt (GIO), znotraj katerega se nahaja več objektov (stavb in GI objektov), ki so fizično povezani ali povezani s skupno uporabo (npr. kamp, pokopališče, betonarna, parkovna ureditev).

Klasificira se:

1. celota
2. posamezni objekti znotraj kompleksa

Vzdrževanje objekta je širši pojem, ki predstavlja fazo v življenjskem ciklu objekta (faza 5.2 Uporaba)

Vzdrževalna dela pa so dela, namenjena ohranjanju uporabnosti in vrednosti objekta, in vključujejo tudi izboljšave, ki upoštevajo napredek tehnike, ter manjše inštalacijske preboje.

1. dela v objektu (pleskanje, zamenjaav poda, suhomontažna dela, odstranitev nenosilnih sten ...)
2. dela na ovoju objekta in zasteklitve (prenova fasade, zunanjega ovoja tako da se bistveno ne odstopa od prvotne zasnove objekta, vgradnja strešnih oken, zasteklitev lož, namestitev senčil ...)
3. vzdrževanje vgrajenih inštalacij in tehnoloških naprav, potrebnih za delovanje objekta
4. namestitev novih inštalacij in tehnoloških naprav, potrebnih za delovanje objekta
5. dela v zvezi z vzdrževanjem zunanje ureditve objekta
6. manjša dela na konstrukcijskih elementih objekta (preboji do fi 16 cm, ki ne zmanjšujejo bistveno nosilnosti)
7. druga vzdrževalna dela na GIO

Manjša rekonstrukcija so dela, ki niso vzdrževanje objekta in niso rekonstrukcija. So izboljšava ali zamenjava več posameznih konstrukcijskih elementov.

Z manjšo rekonstrukcijo se ne sme ogrožati stabilnosti konstrukcije ali poslabšati bistvenih in drugih zahtev objekta.

Z mnenjem pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva:

1. statične ojačitve konstrukcijskih elementov
2. zamenjava posamičnih konstrukcijskih elementov
3. zamenjava elementov javnega vodovoda in kanalizacije
4. dolbenje utorov, niš v konstukcijo
5. izvedba odprtin v objektu (1/3 konstr. elementa in ne širše od 2m)
6. povečanje obstoječih prebojev fasade do 2m (povečanje ne več kot 1/3 fasade)
7. novi preboji fasade, če je od mejaša odmaknjena 2m (vsak ne presega 1/3 površine fasade in ni širši od 2m)
8. vgradnja dvigala v notranjost objekta

Dodatno soglasje občine:

1. manjše povečanje prostornine brez povečanja BTP (vez, povišanje do 0,3 m)
2. prizidava nakladalnih ramp in klančin
3. izvedba nepohodnega konzolnega nadstreška površine do 6 m2

Dodatno soglasje občine in mnenje pooblaščenega arhitekta

1. prizidava zunanjega odprtega stopnišča ali dvigala (do 3 etaže, oddaljen od sosednje meje 4m)

Začasni objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen v montažni izvedbi ali je objekt proizvod.

SPLOŠNI POGOJI:

1. postavitev objekta ne ogroža varnosti in zdravja uporabnikov in izvajalcev dejanvosti oz. varnosti bližnjih objektov
2. ne ovirajo intervencijskega dostopa in drugih dostopov (gozdni, do objektov ...)
3. je zagotovljen dostop do javne ceste in ne pregledajo preglednosti in varnosti v prometu
4. ni preprečena uporaba obstoječih objektov in njihovega zunanjega prostora
5. niso potrebni novi priključki na GJI (lahko se priključijo na obstoječe)
6. pri postavitvi se ne sme izvajati izkopov, globljih od 1 m.

SPLOŠNI POGOJI GLEDE GRADBENOTEHNIČNIH LASTNOSTI:

1. vplivi, katerim bodo verjetno izpostavljeni med uporabo, ne bodo povzročili njegove porušitve oziroma porušitve drugih bližnjih objektov.
2. zagotovljena je varnost pred požarom (ustrezni odmiki, težko gorljivi materiali, neoviran dostop za gašenje in reševanje)
3. zagotovljena je primerna osvetljenost, oskrba s pitno vodo, zadostno št. sanitarij, odvajanje odpadnih voda, kakovost zradka in zaščita pred padavinami in talno vodo (glede na namen objekta)
4. pri uporabi ne pride do poškodb
5. postavljeni so tako da omogočajo univerzalno uporabo (začasni objekti v javni rabi)
6. ne motijo podobe kraja in uporabljajo trajnostne materiale in omogočajo večkratno uporabo

GZ-1 določa 4 glavne vrste začasnih objektov:

1. začasni sezonski objekt (največ 6 mesecev v koledarskem letu v času sezonske ponudbe, prireditve ipd), mora biti skladen s PIA
2. začasni nujni objekt (ob naravnih ali drugih nesrečah ali primeru višje sile, lahko ni skladen s prostorskim izvedbenim aktom; največ 3 leta)
3. začasni skladiščni objekt (skladiščenje nenevarnih snovi ali sanitarni objekt postavljen ob obstoječem objektu, kjer se že izvaja dejavnost, višina max 10m, BTP max 1000 m2; prijava začetka gradnje; postavljen samo enkrat, največ 3 leta - rok začne teči 8 dni od evidentirane prijave začetka gradnje), mora biti skladen s PIA
4. začasni gradbiščni objekt (v času gradnje, lahko ni skladen s prostorskim izvedbenim aktom)