Gradbeni zakon GZ-1 (1/4)

objavljeno 16.11.2025 Dolenšek Ana 0 Comments
Sektorska zakonodaja Splošni del strokovnega izpita Strokovni izpit ZAPS
tags:

Opozorilo: Objave temeljijo na vprašanjih s spletne strani ZAPS in predstavljajo osebne učne zapiske za strokovni izpit PA. Vsebina ni uradno gradivo ZAPS in ni zagotovljeno, da je popolnoma pravilna. Uporaba izključno na lastno odgovornost.

Gradbeni zakon ureja pogoje za graditev objektov in druga vprašanja, povezana z graditvijo objektov.

Zaščita javnega interesa je temeljni namen gradbene zakonodaje. Predstavlja skupek ciljev in zahtev, ki morajo biti izpolnjeni, da posegi v prostor ne škodujejo skupnosti.

Za javni interes iz prejšnjega odstavka se štejejo:

  • spoštovanje načela enakih možnosti,
  • varstvo okolja,
  • ohranjanje narave,
  • varstvo voda,
  • spodbujanje trajnostne gradnje,
  • skladnost umeščanja objektov v prostor,
  • arhitektura kot izraz kulture,
  • varstvo kulturne dediščine,
  • evidentiranje,
  • varnost objektov,
  • uporabnost,
  • učinkovitost,
  • kakovost objektov in njihova usklajenost z okoljem v njihovem celotnem življenjskem ciklu.

 

 

Skozi štiri glavne faze oz. aktivnosti, ki zajemajo celotni življenjski cikel objekta:

  • projektiranje in dovoljevanje 
  • gradnja
  • uporaba in vzdrževanje in
  • inšpekcijski nadzor

Objekti moraji biti skladni z:

  • prostorskimi izvedbenimi akti in predpisi o urejanju prostora in
  • gradbenim dovoljenjem

Izpolnjevati morajo:

  • bistvene (gradbenotehnične lastnosti) in
  • druge zahteve (funkcionalne, prostorske in druge lastnosti glede na vrsto objekta).

Objekti morajo biti evidentirani v ustreznih javnih evidencah.

Po izgradnji mora biti objekt (stavba, del stavbe, zemljišče) vpisan v Kataster nepremičnin. KN je temeljna evidenca o položaju, obliki in lastnostih parcel, stavb in delov stavb.

Objekti GJI morajo biti evidentirani v Kataster gospodarske javne infrastrukture (KGJI).

  1. bistvene zahteve so gradbenotehnične lastnosti, ki jih morajo izpolnjevati objekti za zagotavljanje njihove varne in učinkovite uporabe;
  2. dokončanje gradnje je konec izvajanja del, ki zagotavlja izpolnjevanje bistvenih zahtev in minimalno komunalno oskrbo objekta;
  3. enostavni objekt je objekt tako majhnih dimenzij, da se v njem ne more zadrževati večje število oseb, konstrukcijsko enostaven in prostorsko manj zaznaven;
  4. gradbeni inženirski objekt je objekt prometne infrastrukture, cevovod, elektronsko komunikacijsko omrežje in objekt energetske infrastrukture, industrijski gradbeni kompleks, športno igrišče in drugi gradbeni inženirski objekt; gradbeni inženirski objekt so tudi utrjena površina, nasip in izkop, če se izvedejo z gradbenimi deli;
  5. gradnja je izvedba gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo, ki obsega novogradnjo, rekonstrukcijo, manjšo rekonstrukcijo, vzdrževanje objekta, vzdrževalna dela v javno korist, odstranitev in spremembo namembnosti;
  6. gradbeno dovoljenje je odločba, s katero se investitorju ali investitorki (v nadaljnjem besedilu: investitor) dovoljuje gradnja; gradbeno dovoljenje je tudi integralno gradbeno dovoljenje po določbah tega zakona;
  7. gradbišče je zemljišče ali objekt, na katerem se izvaja gradnja in ki je potreben za njeno izvajanje;
  8. graditev objektov je projektiranje, dovoljevanje in gradnja objektov;
  9. groba gradbena dela so dela, s katerimi se stavba zgradi do te mere, da so zgrajeni temelji, konstrukcija in ostrešje, ki je pokrito, niso pa narejene inštalacije, končana zaključna dela in ni vgrajeno stavbno pohištvo oziroma dela, s katerimi se gradbeni inženirski objekt zgradi do te mere, da so izvedena pripravljalna in zemeljska dela ter nosilna konstrukcija; inštalacije, vgrajena oprema in spremljajoče ureditve pa še niso izvedene;
  10. investitor je udeleženec pri graditvi objektov, ki vloži zahtevo za pridobitev dovoljenj po tem zakonu, prijavi gradnjo, jo naroči ali jo za lastne potrebe izvaja sam;
  11. izvajalec je pravna ali fizična oseba, ki kot udeleženec pri graditvi objektov izvaja gradnjo;
  12. javnost pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb in njihova združenja, organizacije ali skupine;
  13. manj zahtevni objekt je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte;
  14. manjša rekonstrukcija so dela, ki niso vzdrževanje objekta in niso rekonstrukcija, so pa izboljšava ali zamenjava več posameznih konstrukcijskih elementov, s katero se ne ogroža stabilnost konstrukcije, zamenjava elementov javnega vodovoda, javne kanalizacije, večji preboji konstrukcije, vgradnja dvigal v notranjosti objekta in manjše povečanje prostornine, ki ne poveča bruto tlorisne površine objekta, ter prizidava zunanjega stopnišča ali dvigala, ki ne povezuje več kot treh etaž;
  15. minimalna komunalna oskrba objekta je oskrba, ki pri novozgrajenih stanovanjskih stavbah obsega oskrbo s pitno vodo in električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne poti ali ceste; minimalna komunalna oskrba drugih novozgrajenih objektov se določi glede na namen objekta;
  16. mnenjedajalec je državni organ, občina ali nosilec javnega pooblastila, ki na področju varstva okolja, ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, varstva voda, prostora, jedrske in sevalne varnosti, kmetijstva in gozdov, obrambe, carinskega in mejnega nadzora, varovanja prometne, komunalne in energetske infrastrukture, rudarstva in drugih področij, če je to določeno v zakonu, poda mnenje k dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja glede sprejemljivosti nameravane gradnje z vidika njegovih pristojnosti;
  17. nadzornik je pravna ali fizična oseba, ki kot udeleženec pri graditvi objektov izvaja nadzor nad gradnjo in izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost;
  18. nedovoljeni objekt so nelegalni objekt, neskladen objekt in nevarni objekt;
  19. nelegalni objekt je objekt, ki se gradi ali ki je zgrajen brez pravnomočnega oziroma dokončnega gradbenega dovoljenja ali v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, če ga gradbenotehnično ni mogoče uskladiti z gradbenim dovoljenjem. Nelegalni objekt je tudi:
    1. objekt, za katerega je bilo gradbeno dovoljenje ali dovoljenje za objekt daljšega obstoja odpravljeno ali razveljavljeno,
    2. začasni objekt po preteku predpisanega časa za njegovo postavitev,
    3. objekt, za katerega ni predpisano gradbeno dovoljenje, če je zgrajen v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom, razen začasni nujni objekt ali začasni gradbiščni objekt;
  20. neskladni objekt je objekt, ki ima pravnomočno oziroma dokončno gradbeno dovoljenje, vendar se gradi ali je zgrajen v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, tako da ga je gradbeno-tehnično mogoče uskladiti z gradbenim dovoljenjem in pri tem ne gre za dopustna odstopanja v skladu z 79. členom tega zakona;
  21. neskladna uporaba objekta je uporaba objekta ali dela objekta brez uporabnega dovoljenja, v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem ali v nasprotju z uporabnim dovoljenjem;
  22. nevarni objekt je objekt, ki ne izpolnjuje bistvenih zahtev in neposredno ogroža zdravje in življenje ljudi, premoženje večje vrednosti, promet ali sosednje objekte;
  23. nezahtevni objekt je objekt manjših dimenzij, konstrukcijsko nezahteven in prostorsko zaznaven;
  24. novogradnja je gradnja, katere posledica je novozgrajeni objekt ali prizidava; za novogradnjo se štejeta tudi objekt ali prizidava, ki sta zgrajena brez predpisanih dovoljenj;
  25. objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov, proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami, ki jih objekt potrebuje za svoje delovanje; objekt je povezan s tlemi, če je temeljen ali s pomočjo gradbenih del povezan s tlemi na stalno določenem mestu in ga ni mogoče premakniti ali odstraniti brez škode za njegovo bistvo; za objekt se štejeta tudi začasni objekt in grajeni objekt na drevesu, ki je namenjen opravljanju dejavnosti;
  26. objekt v javni rabi je objekt ali del objekta, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, in sicer so to naslednji objekti v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov CC-SI: nestanovanjska stavba, kot so gostinska stavba (skupina 121 po CC-SI), poslovna in upravna stavba (skupina 122 po CC-SI), trgovska stavba in stavba za storitvene dejavnosti (skupina 123 po CC-SI), stavba za promet in stavba za izvajanje komunikacij (skupina 124 po CC-SI), stavba splošnega družbenega pomena (skupina 126 CC-SI), obredna stavba (razred 1272 po CC-SI) in druga nestanovanjska stavba, če je namenjena javni rabi (skupina 113 po CC-SI) in javna površina, kot so javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina;
  27. objekt z vplivi na okolje je objekt, za katerega je treba pred začetkom izvajanja posega v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, izvesti presojo vplivov na okolje;
  28. odstranitev je izvedba del, s katerimi se odstranijo, porušijo ali razgradijo vsi nadzemni in podzemni deli objekta;
  29. pooblaščeni strokovnjak ali pooblaščena strokovnjakinja (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni strokovnjak) je pooblaščeni arhitekt, pooblaščeni krajinski arhitekt, pooblaščeni inženir ali druga pooblaščena oseba s področja arhitekture, krajinske arhitekture, gradbeništva, elektrotehnike, strojništva, tehnologije, požarne varnosti ter geotehnologije in rudarstva, ki je vpisana v ustrezni imenik v skladu s svojimi poklicnimi nalogami po zakonu, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost;
  30. presoja sprejemljivosti je postopek, v katerem se oceni vpliv oziroma posledice nameravane gradnje v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave;
  31. presoja vplivov na okolje je postopek, v katerem se v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, pripravi poročilo o vplivih na okolje, izvede sodelovanje z javnostjo, vključujejo stranke in pristojni mnenjedajalci ter pri čezmejnih vplivih države članice Evropske unije, v presoji se preučijo vse zbrane informacije o vplivih posega na okolje in na njihovi podlagi izda obrazložena odločitev, vključena v integralno gradbeno dovoljenje, izdano v integralnem postopku;
  32. pristojni poklicni zbornici sta Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZAPS) in Inženirska zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IZS);
  33. prizidava je gradnja, pri kateri se gabariti obstoječega objekta povečajo v horizontalni ali vertikalni smeri;
  34. projektant je pravna ali fizična oseba, ki kot udeleženec pri graditvi objektov izdeluje projektno dokumentacijo in izpolnjuje pogoje iz zakona, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost;
  35. rekonstrukcija je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta, pri čemer se spreminjajo njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ali izvedejo druge izboljšave, pri čemer se mora ohraniti vsaj del konstrukcijskih elementov obstoječega objekta, in se gabariti objekta praviloma ne povečajo, lahko pa se zmanjšajo. Povečanje gabaritov je v okviru rekonstrukcije mogoče le zaradi usklajevanja z bistvenimi zahtevami, kot jih za objekte določajo predpisi, ki urejajo graditev. Rekonstrukcija je tudi takšna sprememba namembnosti, zaradi katere se objekt razvrsti v višjo vrsto zahtevnosti v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje;
  36. sprememba namembnosti je sprememba namena objekta ali njegovega dela, ki se izvede samostojno ali hkrati z vzdrževanjem, manjšo rekonstrukcijo, rekonstrukcijo ali prizidavo. Za spremembo namembnosti se ne šteje, če se namembnost spreminja v okviru podrazreda v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov CC-SI, in če se spreminja namembnost znotraj razreda poslovnih in upravnih stavb (razred CC-SI 1220), z izjemo podrazreda Konferenčne in kongresne stavbe (podrazred CC-SI 12204) ali znotraj razreda Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine (razred CC-SI 1130);
  37. stavba je pokrit objekt, v katerega se lahko vstopi in je namenjen bivanju ali opravljanju dejavnosti;
  38. uporabno dovoljenje je odločba, s katero se dovoljuje uporaba objekta;
  39. upravni organ je upravni organ za gradbene zadeve, ki je po tem zakonu pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, integralnega gradbenega dovoljenja, uporabnega dovoljenja in odločb iz IV. poglavja devetega dela tega zakona ter za evidentiranje prijave začetka gradnje;
  40. vzdrževalna dela v javno korist je izvedba takšnih vzdrževalnih in drugih del, za katere je v posebnem zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi takšnega posebnega zakona, določeno, da se za zagotavljanje opravljanja določene vrste gospodarske javne službe lahko spremeni tudi zmogljivost objekta in z njo povezana velikost objekta;
  41. vzdrževanje objekta so dela, namenjena ohranjanju uporabnosti in vrednosti objekta, izboljšave, ki upoštevajo napredek tehnike, in manjši inštalacijski preboji;
  42. začetek gradnje je začetek izvajanja gradbenih, obrtniških ali inštalacijskih del;
  43. zadnje stanje gradbene tehnike je stanje, ki v trenutku, ko se projektira ali gradi, pomeni doseženo stopnjo razvoja tehničnih zmogljivosti gradbenih proizvodov, procesov in storitev, ki temeljijo na priznanih izsledkih znanosti, tehnike in izkušenj s področja graditve objektov, ob hkratnem upoštevanju razumnih stroškov;
  44. zahtevni objekt je objekt velikih dimenzij ali konstrukcijsko zahteven objekt ali objekt, ki je namenjen zadrževanju večjega števila oseb v njem, in je prostorsko zaznaven;
  45. zainteresirana javnost je javnost, ki jo okoljsko odločanje prizadene ali bi jo lahko prizadelo, ali ki ima interes pri okoljskem odločanju;
  46. zainteresirana javnost, ki jo okoljsko odločanje prizadene ali bi jo lahko prizadelo, je fizična ali pravna oseba, ki je skladno s tem zakonom stranski udeleženec v postopku izdaje integralnega gradbenega dovoljenja;
  47. zainteresirana javnost, ki ima interes pri okoljskem odločanju, sta:
    1. nevladna organizacija v javnem interesu na področju varstva okolja ali ohranjanja narave v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in ohranjanje narave,
    2. civilna iniciativa, ki je skupina najmanj 200 polnoletnih fizičnih oseb, ki so zainteresirane za okoljske odločitve, s stalnim prebivališčem na območju občine, kjer je nameravana gradnja, ali na območju občine, ki meji na območje nameravane gradnje. V primeru gradnje objekta iz četrtega odstavka 9. člena tega zakona, za katerega je potrebno pridobiti integralno gradbeno dovoljenje, je civilna iniciativa skupina najmanj 500 polnoletnih fizičnih oseb s stalnim prebivališčem na območju občine, kjer je nameravana gradnja, ali na območju občine, ki meji na območje nameravane gradnje. Civilna iniciativa nastane s podpisi najmanj 200 ali 500 polnoletnih fizičnih oseb. Seznam podpisnikov mora vključevati osebno ime, občino stalnega prebivališča, podpis in datum podpisa ter izjavo, da je podpisnik polnoletna oseba. Upravni organ lahko za potrebe priznavanja sodelovanja v postopku izdaje integralnega gradbenega dovoljenja civilni iniciativi pridobi podatke o podpisnikih iz prejšnjih stavkov iz Centralnega registra prebivalstva Republike Slovenije na način neposrednega vpogledovanja v ta register. Civilna iniciativa mora poleg seznama podpisnikov predložiti tudi podpisano izjavo vseh podpisnikov, s katero ti izjavljajo, da želijo sodelovati v postopku izdaje integralnega gradbenega dovoljenja zaradi varstva javne koristi varstva okolja in ne zaradi svojih pravnih koristi. Civilna iniciativa postavi skupnega predstavnika, ki jo predstavlja. Dokazilo o imenovanju skupnega predstavnika se priloži seznamu podpisnikov;
  48. zakoličenje objekta je prenos tlorisa zunanjega oboda načrtovanega objekta na teren oziroma prenos osi trase linijskih gradbenih inženirskih objektov na teren na način, ki zagotavlja njegovo izvajanje skladno z gradbenim dovoljenjem in projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje;
     
  49. zbirni načrt ali zbirni prikaz je dokumentacija, ki opredeljuje zbrane in usklajene vsebine projekta glede na namen uporabe objekta in raven obdelave dokumentacije.

Klasifikacija objektov po CC-SI (Classification of Types of Constructions) je enoten klasifikacijski sistem objektov glede na njihov namen uporabe.

Klasifikacijo CC-SI predpiše Vlada RS.

Začasni objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen v montažni izvedbi ali je objekt proizvod.

GZ-1 določa 4 glavne vrste začasnih objektov:

  1. začasni sezonski objekt (največ 6 mesecev v koledarskem letu v času sezonske ponudbe, prireditve ipd), mora biti skladen s PIA
  2. začasni nujni objekt (ob naravnih ali drugih nesrečah ali primeru višje sile, lahko ni skladen s prostorskim izvedbenim aktom; največ 3 leta)
  3. začasni skladiščni objekt (skladiščenje nenevarnih snovi ali sanitarni objekt postavljen ob obstoječem objektu, kjer se že izvaja dejavnost, višina max 10m, BTP max 1000 m2; prijava začetka gradnje; postavljen samo enkrat, največ 3 leta - rok začne teči 8 dni od evidentirane prijave začetka gradnje), mora biti skladen s PIA
  4. začasni gradbiščni objekt (v času gradnje, lahko ni skladen s prostorskim izvedbenim aktom)

 

Pravilnik o začasnih objektih:

Začasni objekti se v prostor postavijo tako, da:

  • ne ogrožajo varnosti in zdravja uporabnikov;
  • ne ovirajo intervencijskega dostopa in dostopov do objektov in univerzalne rabe;
  • je zagotovljen dostop do javne ceste;
  • ni preprečena uporaba obstoječih objektov in njihovega zunanjega prostora;
  • niso potrebni novi priključki na GJI (lahko se jih priključi na obstoječe priključke);
  • ne ovirajo preglednosti in varnosti v prometu;
  • se za postavitev ne izvaja izkopov globljih od 1m (razen začasnih nujnih objektov).

Investitor začasnega objekta mora po preteku časa objekt odstraniti na način, da se na zemljišču, kjer je bil začasni objekt postavljen, vzpostavi prvotno stanje.

Gradbeno dovoljenje + prijava začetka gradnje:

  • novogradnja;
  • rekonstrukcija (razen nujne rekonstrukcija pod določenimi pogoji);
  • odstranitev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, če se dotika objekta na tuji sosednji nepremičnini ali je od njega oddaljen manj kot 1 meter.

Samo gradbeno dovoljenje, brez prijave začetka gradnje:

  • sprememba namembnosti zahtevnega, manj zahtevnega in nezahtevnega objekta;

Samo prijava začetka gradnje brez gradbenega dovoljenja:

  • nujna rekonstrukcija (zmanjšanje in odprava posledic naravnih nesreč s katero se vzpostavi prejšnje stanje objekta; brez GD samo če se:
    • lega in namembnost ne spremenita;
    • se zunanje mere in zunanjost spremenijo le v obsegu in po pravilih manjših odstopanj;
    • se z gradnjo začne najpozneje v 1 letu po naravni ali drugi nesreči;
    • investitor do tačetka nujne rekonstrukcije poškodovani objekt ogradi in zavaruje);
  • odstranitev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, ki je od objekta na tuji sosednji nepremičnini oddaljen več kot 1 meter;
  • manjša rekonstrukcija
  • enostavni objekt (e-graditev, na občino)

Investitor lahko na lastno odgovornost prijavi začetek gradnje po dokončnosti gradbenega dovoljenja, če ne gre za objekt z vplivi na okolje in objekt ne potrebuje presoje sprejemljivosti.

Vsaka gradnja more biti skladna s prostorskim izvedbenim aktom in predpisi, ki urejajo bistvene in druge zahteve, razen začasnega nujnega oz. začasnega gradbenega objekta.

 

Samo prijava začetka gradnje brez gradbenega dovoljenja:

  • nujna rekonstrukcija (zmanjšanje in odprava posledic naravnih nesreč s katero se vzpostavi prejšnje stanje objekta; brez GD samo če se:
    • lega in namembnost ne spremenita;
    • se zunanje mere in zunanjost spremenijo le v obsegu in po pravilih manjših odstopanj;
    • se z gradnjo začne najpozneje v 1 letu po naravni ali drugi nesreči;
    • investitor do tačetka nujne rekonstrukcije poškodovani objekt ogradi in zavaruje);
  • odstranitev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, ki je od objekta na tuji sosednji nepremičnini oddaljen več kot 1 meter;
  • manjša rekonstrukcija;
  • enostavni objekt (e-graditev, na občino).

Investitor lahko na lastno odgovornost prijavi začetek gradnje po dokončnosti gradbenega dovoljenja, če ne gre za objekt z vplivi na okolje in objekt ne potrebuje presoje sprejemljivosti.

Vsaka gradnja more biti skladna s prostorskim izvedbenim aktom in predpisi, ki urejajo bistvene in druge zahteve, razen začasnega nujnega oz. začasnega gradbenega objekta.

  • pisno mnenje pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva (obrazec 20A);
  • prizidava zunanjega stopnišča ali dvigala pa še s pisnim mnenjem pooblaščenega arhitekta
  • (obrazec 20B);
  • soglasje občine glede skladnosti s prostorskim aktom (povečanje prostornine, prizidava zunanjega stopnišča ali dvigala; zahteva na obrazcu 20C, soglasje občine na obrazcu 20D) 

Pooblaščeni strokovnjak s področja gradbeništva po izvedeni manjši rekonstrukciji ustreznost izvedenih del pisno potrdi na obrazcu 20E.

Gradbenotehnične lastnosti (bistvene zahteve) se izboljšajo ali ostanejo enake!

Za objekte, za katere je predpisana pridobitev GD je treba imeti uporabno dovoljenje, razen za nezahtevni objekt. To so:

  • novogradnja zahtevnega in manj zahtevnega objekta;
  • rekonstrukcija (tudi nujna rekonstrukcija!);
  • sprememba namembnosti zahtevnega in manj zahtevnega objekta.

Objekte je treba uporabljati v skladu z gradbenim in uporabnim dovoljenjem.

Uporabno dovoljenje je potrebno za začetek uporabe objekta, zato npr. za odstranitev objekta ki se dotika objekta na sosednjem zemljišču ali je od njega oddaljen manj kot 1 meter ni potrebno.

Upravna enota UE na območju katere je objekt je primarno pristojen organ.

Ministrstvo MNVP pa za izdajo intergralnega gradbenega dovoljenja in naslednje objekte:

  • objekti splošnega družbenega pomena (državne splošne bolnice, objekti za športne prireditve nad 5000 obiskovalcev ...);
  • objekti, v katerih se izvajajo protokolarne storitve;
  • objekti, ki so posebnega pomena za varnost države (sedež predsednika, vlade, ministrstva za obrambo, ...);
  • industrijske stavbe in gradbeni kompleksi (elektrarne nad 10 MW, ojekti kemične industrije, določena skladišča ...);
  • objekti prometne infrastrukture (AC, HC, glavne železniške proge, letališča, pristanišča namenjena mednarodnemu javnemu prometu, mejni prehodi);
  • cevovodi in elektroenergetski vodi (naftovodi fi 300, plinovodi več kot 16 barov, elektroenergetski 110kV);
  • vodni objekti (jez nad 15m, nasop morja 500 m ...);
  • odlagališča radioaktivnih odpadkov;
  • jedrski in sevalni objekti, razen za potrebe zdravstva in veterine;
  • drugi objekti če je določeno s posebnim predpisom.

Državni inšpektor - gradbeni inšpektor:

  • nadzira vso gradnjo, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje;
  • nadzira skladnost z državnimi prostorskimi izvedbenimi akti DPN
  • nadzira bistvene iz druge zahteve (iz svojega področja)

Drugi inšpektorji:

  • nadzira bistvene iz druge zahteve iz področij ki ne spadajo pod gradbeni inšpektorat (požarna varnost ...)

Občinski inšpektor:

  • nadzor nad gradnjo nezahtevnih objektov (lahko tudi gradbeni inšektor)
  • nadzor nad gradnjo, ki ne potrebuje gradbenega dovoljenja:
    • nadzor nad skladnostjo z občinskim PIA (počne tudi gradbeni ali drugi inšektor);
    • nadzor nad neposredno uporabnimi pravili urejanja prostora iz ZUreP-3;
    • nadzor nad skladnostjo z drugimi občinskimi predpisi.
  • nadzor nad skladnostjo izvajanja negrajenih posegov v prostor

Gradbeni in občinski inšpektor morata podatke o začetku inšpekcijskega postopka (ki se nanaša na gradnjo z GD) nemudoma vnesti v sistem eGraditev.

Poslovanje po Gradbenem zakonu se nanaša na vlaganje zahtev, izdajanje dovoljenj, prijave začetka gradnje in druge akte. To poslovanje se uresničuje pretežno elektronsko preko sistema eGraditev (razen postopanja s stranskimi udeleženci in postopka izvajanja inšpekcijskega nadzora).

Sistem eGraditev je del Prostorskega informacijskega sistema, ki se povezuje z Geodetsko upravo (Kataster nepremičnin, Kataster GJI) in drugimi evidencami, kar omogoča avtomatiziran prenos podatkov ob vodenju upravnih postopkov.

IZJEME glede elektronskega vlaganja:

  • zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja in prijava začetka gradnje za nezahtevni objekt; 
  • zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti;
  • zahteva za izdajo domneve izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja za starejše objekte.

Upravni organ jih pretvori v elektronsko obliko, evidentira v eGraditev.

Našteto velja po vzpostavitvi sistema eGraditev.

Gradbeni zakon GZ-1 (2/4)